Križ
geometrijski lik, ki ga tvorita dve sekajoči se črti
Križ.
Navedki o njem
uredi- Bodi pozdravljen, o križ, ki si bil posvečen s Kristusovim telesom in bil okrašen z njegovimi udi, kakor z dragocenimi biseri. Preden je Gospod stopil nate, si vzbujal zemeljsko bojazen. Zdaj pa si obdan z nebeško ljubeznijo in te zato sprejemamo kot dar. Verujoči vemo o tebi, kako veliko veselje vsebuješ, kako velike darove pripravljaš. Zdaj prihajam k tebi gotov in poln veselja, da tudi mene z radostjo sprejmeš kot učenca tistega, ki je bil na tebe pribit. /.../ O blaženi križ, ki si sprejel veličastvo in lepoto Gospodovih udov! /.../ Sprejmi me, popelji me daleč proč od ljudi in me vrni mojemu Učitelju – da me bo po tebi sprejel tisti, ki me je po tebi odrešil. Bodi pozdravljen, o križ; da, bodi zares pozdravljen! (sveti Andrej)[1]
- – Chiara, povej mi, ali je tvoj jarem, ta križ, res lahek in prijeten, kot pravi Jezus? (vprašanje Enrica Petrilla svoji ženi Chiari, ki je imela raka, na dan njene smrti, 13. junija 2012)
– Res je, Enrico, zelo je prijeten. (Chiara Corbella Petrillo možu Enricu)[2]
- V svojih molitvah je [Konstantin I. Veliki] torej poklical tega Boga [Boga svojega očeta] in ga goreče prosil, naj mu razodene, kdo je on, in naj mu v boju, v katerega se je odpravljal, ponudi desnico v pomoč. Medtem ko je cesar tako goreče molil, se mu je prikazalo docela nenavadno božje znamenje, kar človek ne verjame zlahka, če o tem pripoveduje kdo drug. Toda ker je zmagoslavni cesar sam to pripovedoval nam, ki pišemo to poročilo, dolgo za tem, ko smo postali vredni njegovega prijateljstva in družbe in je svoje besede podprl s prisego, kdo bi tedaj še pomislil, da bi pripovedi ne verjel, še zlasti, ker je tudi poznejši čas potrdil resničnost njegovih besed? Ob uri, ko se je dan že nagnil čez poldne, je cesar, kakor je pravil, videl na svoje oči gori na nebu nad soncem razpeto zmagoslavno znamenje križa iz svetlobe in ob njem besede: »Prek tega zmagaj!« Ob tej prikazni je ostrmel in z njim je ostrmela vsa vojska, ki ga je spremljala na tem pohodu, ne vem kam, in videla ta čudež. Bil je v zadregi, ker ni vedel, kaj pojav pomeni. Medtem ko je o tem dolgo premišljeval, ga je presenetila noč. Kar se mu je v spanju skupaj z znamenjem na nebu prikazal Kristus Bog in mu velel, naj znamenje, ki ga je videl na nebu, posnema in ga upodobi na bojni zastavi, s katero naj se bojuje proti sovražniku. Ko je potlej cesar ob svitu vstal, je prijateljem pripovedoval o skrivnostnem dogodku. Sklical je umetnike, ki so znali obdelovati zlato in drago kamenje, sedel mednje, jim opisal obliko znamenja in jim naročil, naj ga iz zlata in dragotin izdelajo natančno po njegovem opisu. Ta izdelek nam je cesar nekoč tudi sam pokazal, ker nam je Bog naklonil to milost. (Evzebij Cezarejski, Konstantinov življenjepis)[3]
- Tretja pot, to je Mao-Ce-Tungova, bo osvobodila svet, ker je – tako zatrjujejo – evangeljska pot. Kako to? Vedeti moramo – tako pravijo – da je bila Palestina v Kristusovih časih prizorišče gverile. Gverilci – gorečniki – so vodili krvav boj proti Rimljanom. Križanje samo je bilo rimska represalija proti njim. Tako je bil križ znamenje, povezano z gverilo, še preden je postal krščansko znamenje. Kristusa so rimski beli zatiralci oropali državljanskih pravic in ga kot Juda razžalili, zato se je nujno znašel med revolucionarji. (papež Janez Pavel I. o mnenju privržencev komunistične revolucije, ki se sklicujejo na sicer pravo razlago križa; iz domišljijskega pisma Don Gonzalu Fernandezu de Cordova)[4]
- Tedaj sem zagledala Gospoda Jezusa, pribitega na križ. Ko je Jezus nekaj časa na njem visel, sem videla skupino ljudi, križanih prav tako kakor Jezus. Videla sem drugo in tudi tretjo skupino ljudi. Druga skupina ni bila pribita na križu, pač pa so ljudje močno držali križ v rokah. Tretja skupina ni bila niti križana niti [niso] ljudje držali križa v rokah, temveč so ga nezadovoljni vlekli za seboj. Jezus mi je rekel: »Vidiš te ljudi, ki so v trpljenju in prenašanju prezira podobni meni? Ti mi bodo podobni tudi v moji slavi. Tisti pa, ki so mi manj podobni v trpljenju in prenašanju prezira, mi bodo manj podobni tudi v slavi.« Večina križanih ljudi je bila duhovniškega stanu. Videla sem tudi meni znane križane osebe, kar me je zelo razveselilo. Jezus mi je rekel: »Jutri med meditacijo boš premišljevala o tem, kar si danes videla.« In Jezus je takoj izginil izpred mojih oči. (Favstina Kowalska)[5]
Viri
uredi- ↑ Andrejevo trpljenje; v: papež Benedikt XVI., Kateheza Benedikta XVI. o sv. Andreju, apostolu, Sl.radiovaticana.va, pridobljeno 23. januar 2017.
- ↑ Simone Troisi, Cristiana Paccini, Rojeni za večno življenje, Družina, Ljubljana 2015, stran 137.
- ↑ France M. Dolinar (uredil), 2000 let krščanstva, prevedla Stanka Rendla in drugi, ZSK – Založba Mihelač, Ljubljana 1991, stran 162.
- ↑ Albino Luciani, Pisma veljakom, prevod Drago Butkovič, Družina, Ljubljana 1989, stran 80 (COBISS).
- ↑ Faustyna Kowalska, Dnevnik svete s. M. Favstine, Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 446.