Sveti Andrej
apostol Jezusa Kristusa, mučenec in svetnik
Sveti Andrej, apostol Jezusa Kristusa, mučenec in svetnik, † 1. stoletje.
 | |
| Rojstvo |
cca. 6 pr. n. št. Betsajda[d], Judeja[d], Rimsko cesarstvo |
|---|---|
| Smrt |
30. november 60 Patras[d], Ahaja[d], Rimsko cesarstvo |
| Državljanstvo | antični Rim[d] |
| Poklic | pridigar, misijonar, ribič |
| Pokopan | cerkev svetih apostolov |
Navedki
uredi- Rabi, kje stanuješ? (Andrej in še en apostol se kot učenca Janeza Krstnika že ob prvem srečanju z Jezusom želita globlje seznaniti z njim; Jn 1, 38)
- Našli smo Mesija. (Andrej navdušeno sporoči svojemu bratu Petru o srečanju s Kristusom, nakar tudi njega privede k novemu učitelju; Jn 1, 41)
- Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi? (Andrej priskrbi hrano, ki bo kmalu postala osnova Jezusove pomnožitve; Jn 6,10)
- Povej nam, kdaj bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo vse to bližalo koncu. (Andrej skupaj s Petrom, Jakobom in Janezom na samem sprašuje Jezusa o koncu sveta; Mr 13,3-4)
- Bodi pozdravljen, o križ, ki si bil posvečen s Kristusovim telesom in bil okrašen z njegovimi udi, kakor z dragocenimi biseri. Preden je Gospod stopil nate, si vzbujal zemeljsko bojazen. Zdaj pa si obdan z nebeško ljubeznijo in te zato sprejemamo kot dar. Verujoči vemo o tebi, kako veliko veselje vsebuješ, kako velike darove pripravljaš. Zdaj prihajam k tebi gotov in poln veselja, da tudi mene z radostjo sprejmeš kot učenca tistega, ki je bil na tebe pribit. /.../ O blaženi križ, ki si sprejel veličastvo in lepoto Gospodovih udov! /.../ Sprejmi me, popelji me daleč proč od ljudi in me vrni mojemu Učitelju – da me bo po tebi sprejel tisti, ki me je po tebi odrešil. Bodi pozdravljen, o križ; da, bodi zares pozdravljen![1]
Navedki o njem
uredi- Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata Andreja. Metala sta mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: »Hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. (Mt 4,18-20)
- Med tistimi, ki so na praznik prišli počastit Boga, je bilo tudi nekaj Grkov. Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, radi bi videli Jezusa.« Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta stopila k Jezusu in mu to povedala. Jezus jima je odgovoril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče. (Jn 12,20-26)
Viri
uredi- ↑ Andrejevo trpljenje (začetek 6. stoletja); v: papež Benedikt XVI., Kateheza Benedikta XVI. o sv. Andreju, apostolu, Sl.radiovaticana.va, pridobljeno 23. januar 2017.