Josif Stalin

Josif Stalin, gruzijsko-sovjetski komunist in vodja Sovjetske zveze, 1878–1953.

Rojstvo	იოსებ ბესარიონის ძე ჯუღაშვილი 18. december 1878({{padleft:1878|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) Gori
Smrt	5. marec 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (74 let) Kuncevo-Bližnji
Psevdonimi	Сталин
Državljanstvo	Ruski imperij  Sovjetska Rusija  Sovjetska zveza
Poklic	politik, revolucionar, publicist, državnik, jezikoslovec
Pokopan	nekropola kremeljskega zidu
Podpis

Navedki

• Zmehčala mi je kamnito srce. Umrla je in z njo so umrli moji zadnji občutki do človečnosti. (na pogrebu svoje prve žene Jekaterine Svanidze leta 1907)

• Obstoječo vlado posestnikov in kapitalistov je treba zamenjati z novo vlado, z vlado delavcev in kmetov. Obstoječo »vlado«, ki je ni izvolilo ljudstvo in ki ni odgovorna ljudstvu, je treba zamenjati z vlado, ki jo bo ljudstvo priznavalo, ki jo bodo izvolili predstavniki delavcev, vojakov in kmetov in ki bo odgovarjala njihovim predstavnikom. (Stalinov uvodnik v Pravdi oktobra 1917)

• Za razvitimi državami zaostajamo za petdeset do sto let. To vrzel moramo zapolniti v desetih letih. To, ali pa nas bodo strli. To nam narekuje naša dolžnost do delavcev in kmetov ZSSR. (izjava iz februarja 1931)

• Fašisti niso nevarni, naši nasprotniki so socialdemokrati. (sporočilo nemškim komunistom med vzponom nacizma v weimarski Nemčiji)

• Naši tanki so brez vrednosti, če so duše, ki jih morajo upravljati, iz ilovice. Zato vam rečem: proizvodnja duše je pomembnejša od proizvodnje tankov ... Življenje človeka preoblikuje in vi morate pomagati pri preoblikovanju njegove duše. To je pomembno: proizvodnja človeških duš. In zato naj dvignem svoj kozarec za vas, pisatelje, za inženirje duše. (zdravica na sestanku sovjetskih pisateljev 26. oktobra 1932)

• Naredila je zelo slabo, pohabila me je [...] pohabila me je za vse življenje. (o samomoru svoje druge žene Nadežde Allilujeve leta 1935)

• Mama, se spomniš našega carja? No, jaz sem zdaj nekaj takega kot car. (odgovor Stalina na materino vprašanje, s čim se preživlja)

• Nisi Stalin, kot jaz nisem Stalin. Stalin je sovjetska moč. Stalin je tisti v časnikih in na portretih. (v prepiru z sinom Vasilijem, ki je izkoriščal očetovo ime)

• Prijeli so fanta in ga obtožili, da je napisal Jevgenija Onjegina. Fant je poskušal zanikati ... Nekaj dni kasneje je njegov zasliševalec in mučitelj srečal njegova starša. »Čestitam!«, jima je rekel. »Vaš sin je napisal Jevgenija Onjegina ...« (Stalinova šala)

• Zapomni si, Avel, kdor ni z menoj, je proti meni! (v pogovoru s starim prijateljem Avelom Jenukidzem, ki je bil kasneje ubit v veliki čistki)

• Močno zgrabite tega moža. Bijte, bijte in spet bijte. Bolj ko so ostri zobje, bolje je. (izjava med veliko čistko 1936–1938)

• Ideje so močnejše od orožja. In če ne dovolimo, da bi naši sovražniki imeli orožje, zakaj bi jim pustili, da imajo ideje.

• Izvedba terorističnih napadov je najlažji način za povečanje nadzora nad ljudmi. Ljudje bodo šli na ulice in sami glasno zahtevali uvedbo zakonov, ki omejujejo njihovo svobodo, če se bodo počutili ogrožene.

• Če hočeš poznati ljudi okrog sebe, ugotovi, kaj berejo!

• Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!

• Zgodovina je polna nenormalnih ljudi.

• Je človek – je problem, ni človeka – ni problema!

• Papež? Koliko divizij pa ima?

• Nič na svetu ni bolj sladkega kot načrtovati maščevanje sovražniku, gledati, ko se izvaja, in mirno leči v posteljo.

• Ubiti enega človeka je tragedija, ubiti 10 milijonov je statistika.

• Takšen je plemiški ponos. (komentar ob usmrtitvi lastnega svaka Aleksandra Svanidzeja leta 1941)

• Če bo nafta, bo tudi Bajbakov. Če nafte ne bo, tudi Bajbakova ne bo več. (o naročilu Nikolaju Bajbakovu, sovjetskemu ministru za naftno industrijo, da najde nova nahajališča nafte med vojno)

• Po vojni je treba likvidirati 50.000, mogoče 100.000 ljudi iz nemškega poveljstva. Treba jih je ustreliti. (predlog na konferenci v Teheranu novembra 1943)

• Galantnim vojakom Rdeče armade, ki so bili prisiljeni izbojevati si pot skozi tisoče kilometrov opustošene pokrajine. In to vojsko je užalil Đilas. Kako da ne morete razumeti, če vojak, ki je prečkal tisoče kilometrov, skozi kri, ogenj in smrt, nato nekaj časa preživi z žensko ali vzame kakšno malenkost? (na banketu v Moskvi pozimi leta 1944)

• Če kateri zunanji minister goreče zagovarja mirovne konference, potem je njegova vlada zagotovo že oddala naročila za nove vojne ladje in letala. (med pogovori na Jalti februarja 1945)

• Ta vojna ni podobna nobeni pretekli vojni. Kdor zasede ozemlje, narekuje svoj družbeni red. Vsakdo narekuje svoj red, do koder napreduje njegova vojska. (Josipu Brozu - Titu o drugi svetovni vojni)

• Oh, ja. Glasba je čudovita stvar. Izganja zver iz človeka. (izjava po kratkem klavirskem vložku Henryja Trumana na Potsdamski konferenci junija 1945)

O njem

• Vladimir Lenin:

• čudoviti Gruzijec (Leninov nadimek za Stalina)

• Stalin je preveč grob, in ta pomanjkljivost, ki je popolnoma sprejemljiva v okolju in v komunikaciji med nami komunisti, postane na položaju generalnega sekretarja nevzdržna. Zato predlagam, da tovariši razmislijo o načinu, kako bi Stalina premaknili s tega mesta in na to mesto imenovali drugega človeka, ki se od tovariša Stalina v vseh drugih pogledih razlikuje le za eno razliko, in sicer, da je bolj strpen, bolj lojalen, vljuden in pozoren do tovarišev, manj muhast in tako naprej. (odlomek iz Leninovega testamenta)

• — Mama, se spomniš našega carja? No, jaz sem zdaj nekaj takega kot car. (odgovor Stalina na materino vprašanje s čim se preživlja)
  — Bolje bi bilo, da bi postal duhovnik. (komentar Keke Geladze, Stalinove matere)

• Kakor ime komunizma, tako je tudi tvoj zvok imena postal del vsakdanjega življenja. (del propagandne pesmi v Sovjetski zvezi)

• Ves moj zločin je v tem, da sem ga skušal odvrniti, ko mi je rekel, da želi organizirati proces in ustreliti Kameneva in Zinovjeva. Soso, sem mu rekel, ni dvoma, prizadeli so te, vendar so za to že dovolj trpeli: izključil si jih iz Partije, držiš jih v zaporu, njihovi otroci nimajo kaj jesti. Soso, sem rekel, "to so stari boljševiki kot ti in jaz. Ne boste prelivali krvi starih boljševikov! Pomislite, kaj bo o nas govoril ves svet!" Pogledal me je z očmi, kot da sem mu ubil očeta, in rekel: "Zapomni si, Avel, kdor ni z menoj, je proti meni! (Avel Jenukidze, gruzijski politik in krstni boter Stalinove žene Nadežde Alilujeve)

• In pa mali, skoraj krhki Gruzijec, ki je bil nekoč semeniščnik in bančni vlomilec in je bil najtrši izmed treh. Stalin je govoril blago in se vedel nepričakovano očarljivo. Poslušal je Rooseveltove domislice na Churchillov račun, a je le malo kdaj pokazal, da se ob tem zabava. Dobil je dosti in dal je malo. (ameriški novinar in zgodovinar Cyrus Leo Sulzberger o Stalinu na teheranski konferenci)

• Da bi zlomil duha neodvisnosti v novih socialističnih državah in da bi jih podredil svoji politiki. (spomini Edvarda Kardelja na prvo konferenco Infobiroja leta 1948)

• Na Stalinov ukaz so ruski oficirji prodirali vedno globlje v organizacijo naše armade in tako so se začele težave. Med nami je bilo na stotine ruskih oficirjev, ki so v naši vojski delali kot inštruktorji. Razmeščeni so bili po vsej državi. Začeli so se obnašati kot gospodarji in hoteli poveljevati našim enotam. Našim oficirjem to ni bilo všeč in začeli so se pritoževati. Vsi naši oficirji so bili partizani, ki so se borili med vojno, in so seveda ugovarjali temu, da se jim odvzame poveljstvo. (Aleš Bebler, slovenski politik in diplomat)

• Težko mi je združiti uslužnost in spoštovanje, ki mi ju je izkazoval osebno, s pošastno okrutnostjo njegovih množičnih usmrtitev. Ostali, ki ga niso osebno poznali, v Stalinu vidijo zgolj tirana. Jaz sem spoznal tudi njegovo drugo stran – njegovo visoko inteligenco, tisto odlično razumevanje podrobnosti, njegovo ostroumnost in osupljiv človeški čut, ki ga je bil sposoben pokazati, vsaj v letih vojne. Zdel se mi je bolje obveščen od Roosevelta, bolj realističen od Churchilla, v nekaterih ozirih najučinkovitejši od vojnih voditeljev. /.../ Moram priznati, da Stalin zame ostaja najbolj zagonetna in protislovna osebnost, kar sem jih poznal – končno besedo pa puščam sodbi zgodovine. (William Averell Harriman, ameriški veleposlanik v Sovjetski zvezi)

• Stalin je igral melodijo, drugi so plesali nanjo. Za vedno smo izgubili ozemlje, ki ga je okupiral in anektiral Stalin. Večina vojakov je bila s teh območij, zato je bila to parodija. Niso imeli več domovine, kamor bi se lahko vrnili. (vojak 2. poljskega korpusa ob izgubi poljskega ozemlja)

• Winston Churchill:

• Dajmo, uredimo še svoje zadeve na Balkanu. Vaše armade so v Romuniji in v Bolgariji. Tam pa imamo mi interese, misije, agente ... Medtem ko so Stalinu prevajali, sem napisal na polo papirja:

• v Romuniji bilo 90 % ruskega vpliva in 10 % vpliva ostalih
• v Grčiji 90 % angleškega vpliva in 10 % ruskega
• v Jugoslaviji 50 % angleškega vpliva in 50 % ruskega
• na Madžarskem 50 % sovjetskega vpliva in 50 % vpliva ostalih
• v Bolgariji 75 % ruskega vpliva in 25 % vpliva ostalih

Poslal sem to prek mize Stalinu ... Nastala je kratka pavza. Potem je vzel modri svinčnik in stavil na papir veliko parafo in nam papir vrnil. (Churchillov spomin na pogajanja na konferenci v Moskvi leta 1944)

• Stalin je v Rusijo prišel z lesenim plugom, zapustil pa jo z jedrskim orožjem.

• Gospod Stalin bo moje divizije srečal v onostranstvu! (papež Pij XII.)

• Nehajte pošiljati atentatorje, da bi me umorili ... Če se to ne neha, bom poslal v Moskvo svojega človeka in potem mi ne bo treba poslati nobenega več. (Tito v pismu Stalinu leta 1950)

• Pospravil sem ga! Vse sem vas rešil! (vodja NKVD in Stalinov najzvestejši sodelavec Lavrentij Berija ob Stalinovi smrti leta 1953)

• V različnih časih je bil različen mož ... Poznal sem nič manj kot pet ali šest Stalinov! (Lazar Kaganovič, sovjetski politik)

• Če tega ne bomo naredili [razkrili Stalinove vloge pri represijah] na kongresu in bo to kasneje storil nekdo drug, bodo vsi imeli razlog, da naprtijo krivdo nam. (Anastas Mikojan, sovjetsko-armenski politik in komunist)

• Nikita Hruščov (voditelj Sovjetske zveze po Stalinu):

• Menimo, da je kult osebnosti tovariša Stalina najbolj škodoval prav njemu samemu. Tovariš Stalin je bil resnično velika osebnost in genialen marksist. A celo takšni ljudje ne bi smeli uživati tolikšne moči, kot jo je on. (izjava iz leta 1954)

• Če analiziramo način, kako je Stalin vodil partijo in državo, če se zamislimo o njegovih dejanjih, se Leninovi pomisleki potrjujejo. Negativne Stalinove poteze, ki so se v Leninovem času kazale v svoji začetni obliki, so se v zadnjih letih razvile v resne zlorabe oblasti, kar je škodilo naši Partiji. (iz govora o kultu osebnosti in njegovih posledicah na 20. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze 25. februarja 1956)

• Kult osebnosti je dosegel takšne pošastne razsežnosti predvsem zaradi tega, ker je Stalin sam na vse mogoče načine spodbujal in podpiral poveličevanje lastne osebe. O tem pričajo številna dejstva. Eden najbolj tipičnih pojavov samohvale in pomanjkanja osnovne skromnosti pri Stalinu je izid njegove »Kratke biografije«, ki je ugledala luč sveta leta 1948. Knjiga prinaša izraz neomejenega laskanja, povzdigovanja človeka med bogove in njegovega spreminjanja v nezmotljivega modreca, »velikega vodjo« in »nedosegljivega poveljnika vseh časov in narodov«. Ni treba citirati laskavih ocen, nakopičenih v tej knjigi ena na drugi, ki silijo na bruhanje. Velja samo poudariti, da jih je Stalin osebno odobril in uredil, nekatere pa je v osnutek knjige zapisal tudi sam. (iz govora o kultu osebnosti in njegovih posledicah na 20. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze 25. februarja 1956)

• Tovariši! Enkrat za vselej moramo kultu osebnosti vzeti veljavo in se iz tega tako v idejno-teoretičnem kot praktičnem pogledu veliko naučiti] (iz govora o kultu osebnosti in njegovih posledicah na 20. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze 25. februarja 1956)

• V govoru ni bilo omembe kolektivizacije in terorja, usmerjenega proti sovjetskemu ljudstvu na splošno. Po Hruščovu so glavne tarče prestavljali člani Partije in vojaški častniki, a že teh je bilo na milijone. Njihovi primeri so bili ponarejeni, obtožbe proti njim lažne, krivdo pa so priznali po mučenju in bili ustreljeni po nedolžnem. Josif Stalin je osebno stal za tem. (Jurij Saprjukin, ruski novinar)

• Pozdravimo lahko priznanja, ki so bila storjena v najvišjih krogih. A koliko žalosti, koliko dvoma še vedno leži v duši! Desetletja krutih bojev za oblast, tisoče ustreljenih in mučenih ljudi, tisoče izbrisanih duš – in vse to v imenu najsvetejše in najbolj humane ideje ... Kje je izhod iz tega? (Igor Dedkov, ruski pisatelj)

• Ne pogosto, včasih pa. Vse se dogaja v čudnih okoliščinah. Znajdem se v nekakšnem porušenem mestu in ne najdem izhoda. Potem srečam njega. (odgovor nekdanjega zunanjega ministra Vjačeslava Molotova, ko so ga na stara leta vprašali, ali kdaj sanja o Stalinu)

• Do danes nam ni znano niti eno dejstvo, niti en argument, zaradi katerega bi lahko pomislili, da obsodba kulta osebnosti ne bi bila pravilna. Nasprotno, težko bi dvomili, da večina uničujočih, v resnici strašnih dejstev o Stalinovih zločinih, ki potrjujejo pravilnost sklepov obeh kongresov, še ni razkritih v javnosti. (iz pisma, ki ga leta 1965 25 sovjetskih znanstvenikov, književnikov in umetnikov pisalo Brežnjevu, v katerem so se zavzeli proti kakršnikoli rehabilitaciji Stalina)

• Stalin je bil oblit s krvjo. Videl sem smrtne obsodbe, ki jih je podpisoval v paketih. Skupaj z Molotovom, Vorošilovom, Kaganovičem in Ždanovom. Teh pet je bilo najdejavnejših. Molotov je vedno dodal: Spremenite 10 let v usmrtitev. V paketih! (Mihail Gorbačov, nekdanji predsednik Sovjetske zveze)

• Samo Tito je imel karizmo in moč, da se je uprl vsemogočnemu Stalinu. (Jože Pirjevec, slovenski zgodovinar)

• Stalinova ustava je bila gotovo ena najlepših in najbolj naprednih. V njej je bilo zapisano vse, kar premorejo tudi druge ustave sveta. Toda ko smo se v zaporu sklicevali nanjo, so nam ječarji žugali, da ta ustava ni pisana za nas, zato naj je nikar ne omenjamo po nepotrebnem. Ta ustava je napisana zato, da bo ves svetovni proletariat videl, kako pravična in poštena je sovjetska država, so nam govorili. (Sergej Kovaljov, ruski disident in politik)

• Josif Stalin, naj bo tisočkrat preklet, je hotel s tega sveta izbrisati naš narod in našo zgodovino. (Ramzan Kadirov, vodja Čečenije)

• Igor Grdina (slovenski zgodovinar):

• V najtrših razmerah osebnostno oblikovani nekdanji ponesrečeni semeniščnik in pesnik Stalin nikoli ni gojil utvar o tem, kaj bi se zgodilo z njim, če mu ne bi uspelo zmagati. Kot politični operativec z nalogami, ki so se raztezale od skrbi za finančna sredstva boljševiške Partije (tudi z gangsterskimi podvigi) do obvladovanja kriznih situacij v državljanski vojni – najbrž je med vsemi najtesnejšimi Leninovimi sodelavci samo Trocki na fronti interveniral večkrat kot on – je vedel, da je vsaka neizpolnitev naloge lahko usodna.

• Stalin je v dogovorih s Churchillom in Rooseveltom dosegel, da je Sovjetska zveza po Hitlerjevem zlomu rešila svoj varnostni problem: poslej jo je obdajal venec satelitskih držav. S tem pa se je njen položaj bistveno spremenil: Moskva je vnovič gospodarila imperiju. Stalin je postal največji in najmočnejši med vsemi ruskimi carji, čeprav ni bil ne car in ne Rus.

• Stalin je surovo, pretkano, neutrudljivo vzpostavil osebno diktaturo znotraj boljševiške diktature. Nato je sprožil in izvedel krvavo socialistično prenaredbo celotnega nekdanjega imperija, predsedoval zmagi v največji vojni v zgodovini človeštva in Sovjetsko zvezo napravil za epicenter svetovnih zadev. Bolj kot katerekoli druge zgodovinske osebnosti, celo Gandhija ali Churchilla, se biografija Stalina /.../ navsezadnje približa zgodovini sveta. (Stephen Kotkin, ameriški zgodovinar)

• Naj ga zgodovina še tako poliva z gnojnico, on živi. Kakor utopljenec je vzplaval na površje. In vstal od mrtvih. Stalina ni treba rehabilitirati, ker je že rehabilitiran. Ruska duša je po naravi stalinistična. Čim dlje v preteklost se odmikajo Stalinove žrtve, tem močnejši in svetlejši je Stalin. Iz njega so naredili nekakšno posušeno ribo. Iz nje so pobrali vso smrdečo notranjost: represijo, nasilno kolektivizacijo, boj s kozmopolitizmom. (Viktor Jerofejev, ruski pisatelj)

• Stalin je živ. Šele ko bo konec teh norih sanj o obnovitvi imperija, ga bodo dokončno pokopali. In potem ne bo več vstal. Vse je dokaj preprosto. Najvišjo stopnjo moči je imperij dosegel z zavzetjem Berlina in lastno atomsko bombo. In kdo je tedaj vodil državo? Josip Visarionovič. Le kako ga torej ne bi častili? Toda ali to pomeni tudi začetek rehabilitacije represij? Njegovi zagovorniki pravijo, da takrat ni šlo drugače. In danes tudi ne. Ker so naokrog sami tuji agenti in sovražniki naroda. (Boris Akunin, ruski pisatelj)

• Branko Soban (slovenski novinar):

• Bil je eden najbolj morilskih diktatorjev prejšnjega stoletja, toda hkrati tudi intelektualec, kakršnega v Rusiji med carji, genseki in predsedniki ni bilo od Katarine Velike do Vladimirja Putina. Bil je izjemno načitan in velik ljubitelj gledališča, literature, filma in glasbe. Spal je nemirno kot lovski pes, zato se je ponoči tolažil z Mozartovim klavirskim koncertom št. 2. Otrokom je rad bral Puškina, Čehova in Gorkega. V njegovi knjižnici je bilo skoraj dvajset tisoč knjig. Na pamet je znal odlomke iz mnogih literarnih del.

• Josip Stalin je Sovjetsko zvezo vodil skoraj tri desetletja. Od leta 1924 do marca 1953, ko je umrl v še vedno zagonetnih okoliščinah. In v tem času v državi povzročil pravi democid. Pod njegovo surovo vladavino je bilo namreč pobitih najmanj dvajset milijonov ljudi (ne upoštevaje padlih v drugi svetovni vojni), 28 milijonov ljudi je bilo pregnanih, 18 milijonov je bilo sužnjev v delovnih taboriščih. V gulagih. Stalin je Sovjetsko zvezo spremenil v strahoten uničevalni stroj. Povsod je videl zgolj zarotnike, sovražnike novega političnega reda in vohune.

• Kakšna je bila torej motivacija za teror? Odgovori so zahtevali veliko več kopanja, vendar je postopoma postalo jasno, da je nasilje v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja povzročalo strah. Večina boljševikov, med njimi tudi Stalin, je verjela, da so revolucije leta 1789, 1848 in 1871 spodletele, ker njihovi voditelji niso ustrezno predvideli silovitosti protirevolucionarne reakcije establišmenta. Odločeni so bili, da ne bodo naredili iste napake.

• Stalin je zločinec, pobudnik in organizator terorja. Rehabilitacija njegovega početja je zločin proti spominu. To je grob odmik od vsega, kar se je storilo že daleč pred perestrojko, v času po 20. kongresu sovjetske Partije, ko je Nikita Hruščov obračunal s Stalinovim kultom osebnosti in razkril njegove zločine. Zdaj se vse to znova vrača. (Irina Ščerbakova, ruska zgodovinarka)

• Josif Stalin je močan politični mit sodobne Rusije, a brez enoznačnega pomena. Za nekatere je veliki voditelj, zmagovalni vojskovodja, pojem državnika, v času katerega je država dosegla največji obseg in izjemni vpliv v svetu, državnika, ki je to državo znal upravljati. Spet drugi ljudje v Stalinu vidijo zločinca, množičnega morilca, ki je za razvoj države ter za vzdrževanje reda in stabilnosti žrtvoval milijone življenj. Sovjetsko zvezo je spremenil v državo terorja, ovaduhov, žrtev ter prestrašenih državljanov. (Andrej Stopar, slovenski novinar in zgodovinar)