Srce

organ za črpanje krvi po živalskem ožilju

Srce.

uredi
  • Svet bi bil čist, če bi srca bila čista. (Jacques Audiberti)
  • Srce je človeško, kolikor se upira. (Georges Bataille)
  • O, Gospod! Daj mi moč in pogum, da opazujem svoje srce in telo brez gnusa! (Charles Baudelaire)
  • ... vse, kar želiš doseči, mora priti iz srca. (Susanna Clark)
  • Kar prihaja od srca, seže do srca. (Samuel Taylor Coleridge)
  • Ne odpri svojega srca vsakemu človeku. (Ecclesiasticus)
  • Gostoljubnost je lepa stvar. Če vas ljudje res želijo kot gosta, vas bodo sprejeli tudi, če je kuharica v hiši pravkar umrla zaradi črnih koz. (Francis Scott Fitzgerald)
  • Srce ima svoje ječe, ki jih inteligenca ne odpre. (Marcel Jouhandeau)
  • So srca, ki le utrujena dosežejo nežnost. (Louis Massignon)
  • Srce utrujeno od sovraštva, se nikoli ne bo naučilo ljubiti. (Nikolaj Aleksejevič Nekrasov)
  • Srce ima svojo pamet, ki je pamet ne pozna. (Blaise Pascal)
  • Bližnjica do človeškega srca je speljana skozi njegov žep. (Žarko Petan)
  • Dno srca je težko zaradi pepela spominov. (Erich Maria Remarque)
  • Srce ne pripelje v nesmiselno tako hitro kot razum v gnusno. (Jean Rostand)
  • Revež ima brezskrbno srce. (Seneka mlajši)
  • Vi klade, kamni, hujši kot brez čuta! O trda srca! (William Shakespeare)
  • Kjer mu skeleče ogorčenje, ne trga več srca. (Jonathan Swift)
  • Kolikšna radost je v srcu, ki se je spremenilo v zahvalo brez senc in brez madeža! Prepotovati je moralo neskončno dolga polja dolgočasja, kjer raste grenak osat ozkosti, zaprtosti vase, vseh mogočih meja bojazni in strahu za svoj stolček varnosti. (Jože Urbanija)
  • Ko srce začuti, da je za sencami dnevnih dogajanj vse tako, kot mora biti, potem duša vzdrhti v radosti. (Jože Urbanija)
  • Vsi ljudje so mi blizu, toda le izbrani vstopajo v moje srce. (Jože Urbanija)[1]
  • Kaj vse je potrebno prestati, da se srce končno povzpne dovolj visoko in da potem zmore izpovedati zahvalo! Ne izpove je, temveč postane zahvala. (Jože Urbanija)

Pregovori

uredi