Franjo Malgaj

slovenski častnik, pesnik in borec za severno mejo

Franjo Malgaj, slovenski častnik in borec za severno mejo, 1894–1919.

Portret
Rojstvo 20. november 1894({{padleft:1894|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
Hruševec[d]
Smrt 6. maj 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (24 let) ali 1919
Tolsti Vrh p. R. na K. - del[d]
Državljanstvo  Avstro-Ogrska[d]
Poklic pesnik, vojaško osebje, častnik
uredi
  • Koroška!, nekdaj tako ponosno središče našega pleman si nam postala v dolgem suženjstvu razbolel del našega telesa. Tužni Korotan!, kako smo se ogrevali že kot dijaki za tvojo svobodo, gledali smo že v naprej ono veselo jutro, ko bo konec tudi tvojemu ponižanju. In prišlo je. Razmajeni stebrovi mačehe Habsburške so padli in šli smo, da si vzamemo, kar je našega. To so bili razburjeni lasi. Razburjeni so bili naši živci, a zdravila jih je zavest, da nas bodo kmalu ogreli žarki že vzhajajočega svobodnega sonca.[1]
  • Če Švabe napadejo, se ne umaknem in živ ne grem iz Koroške![2]
  • Gospa Sveta je moj vzor. Slovensko Koroško bom branil do zadnje kaplje krvi. Če padem za našo lepo jugoslovansko domovino, prepeljite moje truplo v moj rojstni kraj. Potolažite mojo mater, brate in sestre. Povejte jim, da sem padel za mater nas vseh, za Jugoslavijo![2]
uredi
  • O, jaz ne spim, le čakam čas
    in čakam vas,
    da gremo skupaj čez Šentvid
    med brate našo Zilo pit. (Rudolf Maister, slovenski general) [3]
  • Vse kar si imel, si dal domovini v dar, počivaj v miru svobode naše zidar. (napis na njegovem nagrobniku)[1]
  • Iz krajev teh je vodil četo
    za pravdo in svobodo vneto.
    In korotanske zemlje prag
    s krvjo posvetil je junak. (Fran Roš, slovenski pisatelj)[1]
  • Za naroda svobodo vnet
    je v boju mlado glavo dal.
    Za njim ne bo ugasnila sled.
    Grob v gloriji mu bo sijal. (Oton Župančič, slovenski pesnik)[1]
  • Junak živi, da umre rojakom v ponos domovini v slavo. (napis na spominski plošči na njegovi rojstni hiši)[1]
  • Fran Malgaj! Tvoja srčna kri,
    vsa žrtev dragi domovini,
    zastonj prelita bila ni,
    še tukaj smo slovenski sini. (Jože Jager, slovenski ljudski pesnik)[1]
  • Franjo Malgaj je eden izmed tistih naših ljudi, ki ne smejo v pozabo. Njegovo ime mora biti za Slovenca simbol narodne zavesti ter pripravljenosti na žrtve, ko gre za obrambo narodnih koristi. (Kazimir Virant, Malgajev nečak)[1]
  • Svobode dih gre čez zemljó,
    a on, ki jo je najbolj ljubil,
    ki vse je žrtvoval za njo,
    se prvi v svȏbodno je zgrudil. (napis na spomeniku v Šentjurju)[4]
  • Čez čas pa so prišli na svoj račun politiki, ki so kupčkali s smrtmi in zaslugami, ter pisarna odlikovanj njegovega veličanstva kralja. Tudi graditelji in razstreljevalci spomenikov, avtorji memoarov in zabeleževalci protispominov, zgodovinarji in antihistoriki, pesniki in verzljavci, pisatelji in literati, razširjevalci govoric in prenašalci ljudske tradicije niso umanjkali. V marsičem so se razhajali, toda o enem - o Malgajevi neustrašnosti tako v življenju kot ob zadnji uri - so se vendarle strinjali. To pomeni, da junaki, tudi ko se za zmerom poslovijo, ne umro. Še mrak pozabe jih ne tedaj ne pozneje ne zagrne - le iz vidnega polja izginejo, a tako, da potem v pokrajinah, ki so jih zaznamovali s svojo prisotnostjo, vedno nekaj manjka. (Igor Grdina, slovenski zgodovinar)
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Malgaj trka, pridobljeno 19. avgust 2017.
  2. 2,0 2,1 Polemika o smrti nadporočnika Franja Malgaja , pridobljeno 19. avgust 2017.
  3. Franjo Malgaj, pridobljeno 19. avgust 2017.
  4. ŠENTJUR - Spomenik Franju Malgaju, pridobljeno 19. avgust 2017.