Zabava.

uredi
  • Tako je po vašem mnenju ravnala sv. Elizabeta Ogrska. Kneginja se je iz dolžnosti sicer udeleževala plesov in grajskih zabav. Od tega pa ni trpela škode, marveč je imela duhovni dobiček. Zakaj? Zato, ker se silni ognji (ljubezni do Boga) v vetru (skušnjav) razplamenijo, mali pa ugasnejo! (papež Janez Pavel I. citira svetega Frančiška Saleškega v domišljijskem pismu, naslovljenem nanj)[1]
  • Nujno je znova pokristjaniti ljudske praznike in običaje. - Nujno je preprečiti, da za javne prireditve ne bi bilo druge izbire, kot da so ali plehke ali poganske.
    Prosi Gospoda, da bi se našel kdo, ki bi deloval na tem nujnem področju, ki ga lahko imenujemo "apostolat zabave". (Josemaría Escrivá de Balaguer)[2]
  • Kdor se je povzpel že tako visoko, da beži pred nečimrnimi zabavami in želi v samoti biti le z Bogom, nima razloga, da bi bil žalosten; prebil je najhujše. (Terezija Avilska)[3]
  1. Albino Luciani, Pisma veljakom, prevod Drago Butkovič, Družina, Ljubljana 1989, stran 90 (COBISS).
  2. Josemaría Escrivá de Balaguer, Pot, Ognjišče, Koper 2005, misel 975.
  3. sveta Terezija Avilska, Lastni življenjepis, prevod Stanko Majcen (priredi Janez Zupet), Karmeličanski samostan Sora, Sora 1998, stran 71.