Ples
umetnost in šport z izraznim gibanjem telesa, običajno ob glasbi
Ples.
Navedki o njem
uredi- Tako je po vašem mnenju ravnala sv. Elizabeta Ogrska. Kneginja se je iz dolžnosti sicer udeleževala plesov in grajskih zabav. Od tega pa ni trpela škode, marveč je imela duhovni dobiček. Zakaj? Zato, ker se silni ognji (ljubezni do Boga) v vetru (skušnjav) razplamenijo, mali pa ugasnejo! (papež Janez Pavel I. citira svetega Frančiška Saleškega v domišljijskem pismu, naslovljenem nanj)[1]
- Sami ste šli korak naprej, ko ste zatrdili, da more ljubezen do Boga – v nekem smislu – celo sprevreči položaj in poplemenititi stvari, ki so same po sebi neopredeljene ali celo nevarne. Takšni sta na primer hazardna igra in ples (seveda ples iz vaših časov), če ju opravljamo za razvedrilo in ne zato, ker bi bili nanju navezani, in za kratek čas, da nas ne bi utrudila ali omamila. In še to si privoščimo redkokdaj, saj ne sme postati vsakdanje opravilo, temveč razvedrilo. (iz pisma svetemu Frančišku Saleškemu)[2]
Pregovori
uredi- Ples je otrok glasbe, igre in ljubezni. (danski pregovor)
- S plesom se začne, s svatbo konča. (nemški pregovor)
- Ples je prvi zaveznik ljubezni. (ruski pregovor)
- Enaki pari najbolje plešejo. (švedski pregovor)
Viri
uredi- ↑ Albino Luciani, Pisma veljakom, prevod Drago Butkovič, Družina, Ljubljana 1989, stran 90 (COBISS).
- ↑ Prav tam, stran 92.
- Vox populi - Zlata knjiga pregovorov vsega sveta, Ljubljana 1996.
Glej tudi
uredi