Victor Hugo
Victor Hugo.
 | |
| Rojstvo |
Victor-Marie Hugo 26. februar 1802 Besançon[d] |
|---|---|
| Smrt |
22. maj 1885 (83 let) Pariz[d] |
| Državljanstvo |
 Francija[d] |
| Poklic | politik, dramatik, romanopisec, risar, libretist, esejist, pisatelj, ilustrator, potopisec, pesnik, umetnostni zgodovinar, publicist, grafik |
| Pokopan | Panteon |
| Podpis |
 |
| Wikipedija ima članek na temo: Victor Hugo |
Navedki
uredi- Besede so skrivnostne mimoidoče duše.
- Kajti beseda, to je treba vedeti, je živo bitje.
- Vsak šum, ki ga dolgo časa poslušamo, postane glas.
- Glasba je hrup, ki misli.
- Bog je ustvaril le vodo, človek pa vino.
- Svoji pravici bi se odpovedal na račun nedolžnosti. (o časti)
- Sreča je prazna, nesreča je polna. (o sreči)
- Prijateljstvo je biti brat in sestra, dve duši, ki se dotikata, pa se ne spojita. Ljubezen je biti dvoje, pa vendar samo eno. (o prijateljstvu)
- Uspeh vojne presojajo po zlu, ki ga je storila. (o vojni)
- Vojna je vojna ljudi, mir pa je vojna idej. (o vojni)
- Vojna med Evropejci je državljanska vojna. (o vojni)
- Vojna retoriki, mir sintaksi. (o vojni)
- Prihodnost pripada mnogo bolj srcem, kot duhovom. (o zgodovini)
- Filozof naj pride tja, kjer ni župnika. Grob je mesto filozofije. Filozof je le župnik na svobodi. (o filozofiji)
- Če si kamen, bodi ljubeč, če rastlina, bodi občutljiv; če človek, bodi ljubezniv. (o ljubezni)
- Vsakdo ima del materine ljubezni in vsi jo imajo vso. (o ljubezni)
- Prvi znak resnične ljubezni v moškem je plašnost, v ženi drznost. Oba spola se želita zbližati in vsak prevzame vrline drugega. (o ljubezni)
- Ljubezen ne pozna srednje poti: ali pogubi, ali pa se reši. (o ljubezni)
- Ljubezen je polnost človeka. (o ljubezni)
- Prva ljubezen je neznansko velika ter neznansko majhna. (o ljubezni)
- Gledališče mora iz misli napraviti bolečino množice. (o kulturi)
- Veliki možje! Ali želite imeti prav jutri? Umrite danes. (o slavi)
- Diamante najdeš samo v temini zemlje, resnice samo v globočinah misli. (o resnici)
- Resnica je kot sonce. Zaradi nje vse vidimo, ne moremo pa je gledati. (o resnici)
- Vsak je sam gospodar svoje usode. (o usodi)
- Zlo je kot mula, trdovratno in sterilno. (o zlu)
- Krivičen je človek, ki dela nesmisle. (o krivici)
- Kdor je zamišljen, ni brezdelen. Delo je lahko vidno in nevidno. (o delu)
- Vso svojo dušo posvetite ustvarjanju! (o duhovnosti)
- Geniji so najsrečnejši med smrtniki, kajti kar morajo delati, je prav tisto, kar si najbolj želijo delati. (o geniju)
- Ne posnemajte ničesar in nikogar; lev, ki posnema leva, postane opica. (o posnemanju)
- Če bi pisatelj pisal samo za svoj čas, bi moral pero zlomiti in vreči proč.
- Človekova vest je božja misel.
- Človeku smeta vladati edino znanost in vest. (o znanosti in vesti)
- Besede so igle, s katerimi pričvrstimo misli. (o besedi)