Znanost

sistem znanja o bistvenih lastnostih, vzročnih odnosih in zakonitostih narave, tehnike, družbe in mišljenja, opredeljenih v obliki izrazov, kategorij, meritev, zakonov, teorij in hipotez

Znanost.

  • Znanost napreduje, toda počasi, od točke do točke. (Tennyson)
  • Zgodovina znanosti je znanost sama. (Goethe)
  • Znanost vodi človeštvo. (Marcelin Berthelot)
  • Človeku smeta vladati edino znanost in vest. (Victor Hugo)
  • Znanost napreduje korakoma, ne skokoma. (Thomas Babington Macaulay)
  • Znanost mora biti okrepčilo. (Victor Hugo)
  • Ustvarjanje novih stvari je težko za vsakega človeka. (Vuk Karadžić)
  • Zviti ljudje znanost prezirajo, preprosti se ji čudijo, modri jo koristijo. (Francis Bacon)
  • Vsak velik napredek v znanosti izhaja iz nove smelosti imaginacije. (John Dewey)
  • Znanost je pozitivno neznanje. (Carlo Dossi)
  • Velika tragedija znanosti - pobijanje lepe hipoteze z grdim dejstvom. (Thomas H. Huxley)
  • Kdor hoče biti osvobojen vseh skrbi, naj se izogne znanosti. (Lao Ce)
  • Znanstvena setev bo dozorela v narodno žetev. (Dmitrij Ivanovič Mendeljejev)
  • Znanost je organizirano znanje. (Herbert Spencer)
  • Znanost, pravilno razumljena, ozdravi človeka njegove oholosti; pokaže mu namreč njegove meje. (Albert Schweitzer)
  • Ena od glavnih stvari teoretičnih raziskav na vsakem področju znanosti je, da odkrijemo tisto točko, s katere vidimo stvari v največji preprostosti. (Josiah Willard Gibbs)
  • Človek mora neprestano verjeti, da je nedoumljivo doumljivo, sicer ne bi ničesar odkril. (Goethe)
  • Prvi požirek iz kozarca naravoslovne znanosti te napravi ateističnega, toda na dnu kozarca čaka Bog. (Wernher von Braun)
  • Gotovosti v znanosti nimamo kot nekaj, kar je razodela narava, temveč kot notranje doživetje opazovanja. Kdor zanika gotovost tega načina spoznavanja, si ni uspel razjasniti, zakaj se mu zdi veljavno tisto spoznanje, ki sodi v fiziko in kemijo. Temu se vdaja iz navade in odklanja to, česar ni navajen. (Rudolf Steiner)[1]