Sveti Hieronim

rimski duhovnik, biblicist, prevajalec, pisatelj, svetnik, cerkveni oče in cerkveni učitelj

Sveti Hieronim, rimski duhovnik, teolog, biblicist, pisec, prevajalec, svetnik, cerkveni oče in učitelj, okoli 347 – 419 ali 420.

Portret
Rojstvo cca. 345
Stridon[d]
Smrt cca. 30. september 420 ali 419
Betlehem
Državljanstvo Starorimska civilizacija[d]
Poklic klerik, teolog, zgodovinar, apologet, prevajalec Svetega pisma, anchorite, pesnik, pisatelj, biblicist
Pokopan Betlehem

NavedkiUredi

  • Skoraj vse telesne moči se na starčkih spremene, samo modrost raste; vse drugo pojema: post, bedenje, tekanje sem in tja, sprejemanje tujcev, skrb za ubožce, stanovitnost v molitvi, obiskovanje bolnikov, ročno delo, da si prislužiš sredstva za miloščino; da ne bom na dolgo govoril: vse, kar opravlja telo, se skrči, ko se telo stre. (iz Pisma Nepotianu 52,3, iz leta 394)[1]
  • Zato tako povzdigujem devištvo, ne ker bi ga imel, marveč ker občudujem to, česar nimam. (Pismo Pamahiju 48,20, iz leta 393 ali 394)[2]
  • Kdor noče biti popoln, greši. (iz Pisma menihu Heliodorju 14,7)[3]
  • Post ni popolna krepost, marveč šele podlaga drugim krepostim. (Pismo Demetriadi 130,11)[4]
  • Oni [sveti Pavel] je bil izučen v hebrejščini in izobraževal se je ob nogah Gamaliela, ki ga je brez zardevanja lahko klical za svojega učitelja, čeprav je bil ugleden [Pavel] kakor apostoli. Grškega govorništva ni cenil, kar pa je znal, je s ponižnostjo prikrival, tako da njegovo pridiganje ni temeljilo na prepričevanju z besedami, ampak na znamenjih kreposti. (Zagovor proti Rufinu 1,17)[5]
  • Zato, možje, ljubimo svoje žene in duše naj negujejo telo, da se bodo žene spremenile nazaj v može in telesa nazaj v duše in ne bo več nobene razlike med spoloma, ter začnimo – tako kot pri angelih, kjer ni moža in žene – tudi mi, ki bomo podobni angelom, že zdaj biti to, kar nam je obljubljeno v nebesih. Upravičeno bi te lahko pretreslo, če ne bi zatem dejal, začnimo že zdaj biti to, kar nam je obljubljeno v nebesih. Ko pravim, da to začnimo že na zemlji, ne odpravljam narave spolov, temveč odvzemam poželenje in telesno združitev moža in žene, saj apostol [Pavel] pravi: »To pa rečem, bratje, da je odmerjeni čas kratek. Odslej naj bodo tisti, ki imajo žene, kakor da jih ne bi imeli.« In tudi, ko so Gospoda vprašali, komu izmed sedmih bratov bo žena pripadala ob vstajenju, je dejal: »Motite se, ker ne poznate ne Pisma ne Božje moči. Ob vstajenju se namreč ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.« In resnično, ko je med možen in ženo vzdržnost, nehata biti moški in ženska, ampak se, čeprav sta še vedno v telesih, spremenita v angela, v katerima ni niti moža niti žene. Prav to pravi apostol tudi nekje drugje: »Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa. Ni ne Juda, ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu.« (Zagovor proti Rufinu 1,29)[6]
  • Mar si niso celo apostoli nasprotovali, ko sta se Pavel in Barnaba sprla glede Janeza, imenovanega Marko? Toda ostala sta prijatelja in šele plovba je ločila tadva, ki ju je združil Kristusov evangelij. Mar se ni taisti Pavel uprl Petru v obraz, ker ta ni hodil pravilno, v skladu z resnico evangelija? A vendar ga je imenoval svojega predhodnika in steber Cerkve ter mu predložil svoje oznanilo, da bi morda ne tekel ali da ne bi bil tekel v prazno. Saj se v vprašanju vere celo otroci ne strinjajo s starši in žene ne z možmi, pa vendar ne na račun družinske ljubezni. (Zagovor proti Rufinu 3,2)[7]
  • Še psi lajajo v bran svojega gospodarja, ti pa nočeš, da bi jaz lajal za Kristusa? (Zagovor proti Rufinu 3,42)[8]
  • Obraz mi je bil upadel od posta, a srce mi je v mrzlem telesu gorelo od poželenja in pred človekom, katerega meso je bilo že mrtvo, je plapolal samo ogenj sle. /.../ In kakor mi je Bog priča, ko sem pretočil mnogo solza, ko sem bil dolgo obračal oči proti nebesom, se mi je včasih zazdelo, da sem v zboru angelov. (Pismo 22,7)[9]
  • Betlehem, najvzvišenejši kraj zemlje, o katerem psalmist poje: »Resnica je iz zemlje pognala (Ps 85,12).« (Pismo 58)[10]

Sveto pismoUredi

  • Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna tudi, kaj je božja moč in njegova modrost: nepoznanje Svetega pisma je nepoznanje Kristusa.[11]
  • V Razodetju se je pokazala knjiga zapečatena s sedmimi pečati. Če bi jo dal brati človeku, ki pozna knjige, bi ti odgovoril: »Ne morem, kajti zapečatena je.« Koliko jih je danes, ki se imajo za učene, pa drže v rokah zapečateno knjigo in je ne morejo odpreti, če jim je ne odklene on, »ki ima ključ Davidov, ki odpira«. (Pismo Pavlinu 53,5, iz leta 394)[12]
  • Kolikor je rokopisov, tolikor je besedil. (o rokopisnih različicah svetopisemskih besedil)[13]

StridonUredi

  • Hieronim, rojen očetu Evzebiju v mestu Stridon, ki so ga porušili Goti in je bilo nekdaj na meji med Dalmacijo in Panonijo. (O slavnih možeh)[14]
  • V mojem rojstnem kraju namreč, kjer je doma zaplankanost, je bog trebuh in se živi tja v en dan: svetejši je, kdor je bogatejši. (Pismo Kromaciju, Jovinu in Evzebiju 7,5, iz leta 374)[15][16][17]
  • Zato se mi je zgodil tisti nauk iz Evangelija, saj si nisem vnaprej preračunal stroškov gradnje stolpa (Lk 14,28), zaradi česar sem bil primoran poslati svojega brata Pavlinijana v domovino, da proda napol podrte hiše, ki so utekle rokam barbarov, in tudi posesti najinih staršev, da ne bi služenje svetim, ki sem ga začel, zamrlo, in ne bi s tem ponudil nasprotnikom razloga za posmehovanje in sramotitev. (Pismo Pamahiju 66,14, iz leta 397, o tem, kako je zašel v finančne težave glede gradnje samostana in gostišča v Betlehemu; Stridon so do takrat že porušili Goti)[18][19][20]

Napačno pripisaniUredi

  • Odpusti mi, Gospod, ker sem Dalmatinec.
    Parce mihi, Domine, quia Dalmata sum.[21][22]

Navedki o njemUredi

  • Ko piše enemu, govori vsem, ki ga berejo. (Silvester Čuk o Hieronimovem stilu pisanja pisem)[23]
  • Paladij Galat (škof v Helenopolisu v Bitiniji):
  • Neki Hieronim duhovnik
    (Hieronymos tis presbiteros)
  • Neki Hieronim Dalmatinec
    (Hieronymos tis apo Dalmatias)[24]
  • Sovražijo ga heretiki, ki jih ne neha napadati. Sovražijo ga duhovniki, ker preganja njihove zločine in način življenja. Toda odkrito ga občudujejo in spoštujejo vsi dobri ljudje. Kajti tisti, ki mislijo, da je heretik, so blazni. Po pravici vama povem. Kar se njegovega znanja tiče, je katoličan, kar se tiče nauka, pa tudi. Ves svoj čas posveča branju in knjigam. Ne podnevi ne ponoči ne počiva. Vedno nekaj piše ali bere. (Sulpicij Sever)[25]

ViriUredi

  1. Rafko Valenčič, Sveti Hieronim – mož s Krasa (v nadaljevanju Valenčič), Družina, Ljubljana 2007, strani 42 (COBISS).
  2. Valenčič, stran 45.
  3. Valenčič, stran 46.
  4. Prav tam.
  5. sveti Hieronim, Zagovor proti Rufinu, prevod Neža Sagadin, KUD Logos, Ljubljana 2010.
  6. Prav tam.
  7. Prav tam.
  8. Prav tam.
  9. Prav tam, stran 325.
  10. Egerija, Potopis/Itinerarium, Celjska Mohorjeva družba, Ljubljana 2020, stran 344.
  11. sveti Hieronim, Commentariorum in Isaiam libri, Prol.; na: Silvester Čuk, Sv. Hieronim (ok. 345 – OK. 420), Revija.ognjisce.si, pridobljeno 1. januar 2016.
  12. Valenčič, strani 37–38.
  13. Ognjišče, leto LV, številka 640, september 2019, stran 53.
  14. Valenčič, stran 62.
  15. Valenčič, stran 59.
  16. Letter 7: To Chromatius, Jovinus, and Eusebius, Newadvent.org, pridobljeno 17. oktober 2016.
  17. Epistolae: Prima classis, Patrologia-lib.ru, pridobljeno 17. oktober 2016.
  18. Valenčič, stran 68.
  19. Letter 66: To Pammachius, Newadvent.org, pridobljeno 17. oktober 2016.
  20. Epistolae: Tertia classis, Patrologia-lib.ru, pridobljeno 17. oktober 2016.
  21. Valenčič, strani 49, 59.
  22. Programm des kais. königl. Gymnasiums, Gimnazija Novo mesto, Ljubljana 1865, strani 3–8; na: Dlib.si, pridobljeno 17. oktober 2016.
  23. Ognjišče, leto LV, številka 640, september 2019, stran 55.
  24. Valenčič, strani 59–60.
  25. Sulpciji Sever, Martinovo berilo, Celjska Mohorjeva družba, Celje 2017, stran 144.

Glej tudiUredi