Čistost

spolno vedenje, ki velja za hvalevredno in krepostno

Čistost, ena izmed kreposti.

uredi
  • »Gospod, daj mi čistost in vzdržnost,« sem dejal, »samo ne še takoj.« Zakaj bal sem se, da bi me bil utegnil prehitro uslišati in mi prehitro ozdraviti bolezen poželjivosti, ki mi jo je bilo prijetneje nasičevati kakor ugaševati. (sveti Avguštin, Izpovedi 8,7)[1]
  • Zato tako povzdigujem devištvo, ne ker bi ga imel, marveč ker občudujem to, česar nimam. (sveti Hieronim, Pismo Pamahiju 48,20)[2]
  • Kaj je čistost? To je srce, polno sočutja do vse ustvarjene narave. (Izak Sirski)[3]
  • Odide naj z dvora, kdor hoče čist ostati. (Lukan)
  • Nobeno delo ne more nastati brez zvestobe in moralne čistosti. (Vitruvij)
  1. Avguštin, Izpovedi, prevod Anton Sovre, priredba Kajetan Gantar, Mohorjeva družba, Celje 2003, stran 159.
  2. Rafko Valenčič, Sveti Hieronim – mož s Krasa, Družina, Ljubljana 2007, stran 45 (COBISS).
  3. Izak Sirski, Prva zbirka I, 74; v: Marko Ivan Rupnik, Umetnost življenja, Družina, Ljubljana 2012, stran 231, (COBISS).
  4. Wilhelm Mühs (zbral), Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih, Novi svet, Ljubljana 2007, misel 362.

Glej tudi

uredi