Nebesa.

uredi
  • V Jezusovem srcu sem spoznala, da so v samih nebesih še nebesa za izbrane, kamor nimajo vstopa vse, ampak le izbrane duše. Nepojmljiva sreča, v katero bo potopljena duša. Moj Bog, veš da tega nikakor ne morem opisati do najmanjše podrobnosti. Duše so prevzete z njegovim božanstvom, prehajajo od svetlobe do svetlobe; nespremenljiva svetloba, a nikoli enolična, vedno nova in nikoli niti malo spremenljiva. Presveta Trojica, daj se duši spoznati. (Favstina Kowalska)[2]
  • Glej, že je jasno, da je duša vernega človeka, duša, ki je največ vredna od vsega ustvarjenega, po Božji milosti postala večja kakor nebesa. Medtem ko nebesa z vsem stvarstvom ne morejo obseči Stvarnika, pa je edinole verujoča duša Stvarnikovo prebivališče in sedež samo zaradi ljubezni, ki je hudobni nimajo. Resnica sama pravi: »Kdor ljubi mene, ga bo ljubil moj Oče in jaz ga bom ljubil; in prišla bova k njemu in prebivala pri njem« (Jn 14,21.23). (Klara Asiška v pismu Neži Praški)[3]

Pregovori

uredi
  1. Magnificat, letnik 4, številka 5, maj 2017, stran 311.
  2. Faustyna Kowalska, Dnevnik svete s. M. Favstine, Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 592.
  3. sveta Klara Asiška, Tretje pismo Neži Praški 21–23; v: sveti Frančišek Asiški, sveta Klara, Vodilo in življenje, Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 1998, strani 186–187.

Glej tudi

uredi