Odpre glavni meni

Klara Asiška

italijanska klarisa, redovna ustanoviteljica, mistikinja in svetnica

Klara Asiška, italijanska klarisa, redovna ustanoviteljica in svetnica, 1194–1253.

Portret
Rojstvo 1193
Assisi[d]
Smrt 11. avgust 1253
San Damiano[d]
Poklic redovnica
Pokopan Assisi, Basilica di Santa Chiara

NavedkiUredi

  • Sestre naj se vedno postijo. Na božič pa, na katerikoli že dan je, naj bo dovoljeno jesti dvakrat. Mladim, slabotnim in zunanjim sestram naj opatinja po uvidevnosti dobrotno daje spregled. V času očitne potrebe pa se sestre sploh niso dolžne telesno postiti. Z dovoljenjem opatinje naj se spovedo vsaj dvanajstkrat na leto. Pazijo naj, da tedaj ne bodo govorile drugega kot le tisto, kar zadeva spoved in dušno zveličanje. Obhajilo naj prejemajo sedemkrat na leto, to je na božič, na veliki četrtek, na veliko noč, na binkošti, na Marijino vnebovzetje, na praznik sv. Frančiška in na praznik vseh svetnikov. Da bi lahko obhajal zdrave in bolne sestre, sme kaplan maševati v klavzuri. (navodilo klarisam o postu, spovedi in prejemanju obhajila)[1]
  • Oblečeni človek se ne more boriti z neoblečenim, kajti hitro je vržen na tla tisti, ki ga je mogoče za kaj prijeti. Ni mogoče biti slaven na svetu in potem s Kristusom kraljevati tam zgoraj. In prej bo velblod šel skozi šivankino uho, kakor bogatin v nebeško kraljestvo. Zaradi tega ste vi odvrgli oblačila, to je zemeljsko bogastvo, da ne bi podlegli v boju in bi mogli vstopiti skozi ozka vrata. (Neži Praški, ki je bila hči češkega kralja in se je odpovedala dvornemu življenju)[2]
  • Glej, že je jasno, da je duša vernega človeka, duša, ki je največ vredna od vsega ustvarjenega, po Božji milosti postala večja kakor nebesa. Medtem ko nebesa z vsem stvarstvom ne morejo obseči Stvarnika, pa je edinole verujoča duša Stvarnikovo prebivališče in sedež samo zaradi ljubezni, ki je hudobni nimajo. Resnica sama pravi: »Kdor ljubi mene, ga bo ljubil moj Oče in jaz ga bom ljubil; in prišla bova k njemu in prebivala pri njem« (Jn 14,21.23).[3]
  • Če si v strahu glede zaobljube [uboštva], te mi lahko odvežemo od nje. (papež Gregor IX., ko jo je spodbujal, naj omili tako imenovano pravico do uboštva v svojem redu)
    – Sveti oče, nikdar in nikoli, na vekomaj ne, nočem biti odvezana od hoje za Kristusom.[4]

ViriUredi

  1. sveta Klara Asiška, Vodilo III, 8–15; v: sveti Frančišek Asiški, sveta Klara, Vodilo in življenje, Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 1998, strani 163–146.
  2. sveta Klara Asiška, Prvo pismo Neži Praški 27–29; v: Prav tam, stran 181.
  3. sveta Klara Asiška, Tretje pismo Neži Praški 21–23; v: Prav tam, strani 186–187.
  4. Anton Štrukelj in ostali, Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji, Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje, Nazarje 2019, strani 339, 341.

Glej tudiUredi