Maša
Maša.
Navedki o njej
uredi- Boljšega in dragocenejšega nimamo.[1]
- Strašna suhota mora biti v duši tistega, ki se med sveto mašo dolgočasi.[2]
- Toliko časa prebijemo v cerkvi, uživamo veličastne reči pri bogoslužju, ki vsebujejo toliko koristi; in če odhajamo od maše takšni kakršni smo prišli, ne da bi popravili vsaj katero od svojih napak, kakšno korist bomo imeli od tega, da prihajamo sem? (Janez Zlatousti)[3]
- Ne darujmo maše le za posvetne reči, za lepo živino, za časno blago, ampak za odpuščanje grehov, za svoje zveličanje in zveličanje svojih ljudi, za poboljšanje našega življenja. (Anton Martin Slomšek)[4]
- Duhovnik ima vso pravico darovati mašo za kogarkoli, tako za žive kot za mrtve.[5]
- Zapovedi, udeležiti se maše, zadosti, kdor je navzoč pri maši, ki se opravi kjerkoli po katoliškem obredu na sam praznični dan ali zvečer prejšnjega dne.[7]
Viri
uredi- ↑ Aljaž Kraševec, Teologija križa pri škofu Gregoriju Rožmanu, samozaložba, Nova vas 2016, stran 71.
- ↑ Prav tam, stran 74.
- ↑ Magnificat, letnik 4, številka 6, junij 2017, stran 244.
- ↑ Anton Martin Slomšek, Slomškove drobtinice, zbrala in uredila Zmaga Kumer, Družina, Ljubljana 2001, misel za 9. december.
- ↑ Zakonik cerkvenega prava, Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, Ljubljana 1983, kanon 901 (COBISS).
- ↑ Prav tam, kanon 1247.
- ↑ Prav tam, kanon 1248.