Nedelja
sedmi dan v tednu
(Georges Seurat, 1884–1885)
Navedki o njej
uredi- Nedelja je nagrada in poroštvo za naše zgledno življenje. (papež Janez Pavel I. v domišljijskem pismu Pavlu Diakonu)[1]
- Nedelja je temelj in jedro celotnega cerkvenega leta. (Katekizem Katoliške cerkve)[2]
- Proti profanaciji Gospodovih dni. V zvezi z značajem in nalogami evharističnega kongresa smatra stalni odbor za evharistične kongrese primerno, da predloži Katoliški akciji v državi, naj z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago (verska prosveta, časniki, predstave itd.), odklanja in zavrača profaniranje Gospodovih dni, kakor ga žal opažamo v športu, pri turizmu, počitniških kolonijah, v organiziranju zletniških vlakov, v kopališčih, na zletih, na sejmih itd., ker je božji zakon, da se Gospodov dan posvečuje, pa radi tega to zahteva tudi narodno blagostanje. (ena izmed resolucij Stalnega odbora za evharistične kongrese, ki jih je odbor sprejel na zasedanju na II. evharističnem kongresu za Jugoslavijo v Ljubljani 1935)[3]
- V nedeljo in na druge zapovedane praznike so verniki dolžni udeležiti se maše; vzdržijo pa naj se poleg tega tistih del in opravil, ki ovirajo dolžno bogočastje, veselje, ki je lastno Gospodovemu dnevu, in potreben duševni in telesni počitek. (Zakonik cerkvenega prava)[4]
Viri
uredi- ↑ Albino Luciani, Pisma veljakom, prevod Drago Butkovič, Družina, Ljubljana 1989, stran 75 (COBISS).
- ↑ Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 1193 (COBISS).
- ↑ Ivan Martelanc, II. evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935, Misijonska tiskarna Groblje - Domžale, Ljubljana 1936, stran 39 (COBISS).
- ↑ Zakonik cerkvenega prava, Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, Ljubljana 1983, kanon 1247 (COBISS).