Ločitev Cerkve in države

načelo državnega prava, po katerem so država in verske skupnosti organizacijsko ločene
(Preusmerjeno s strani Ločitev med Cerkvijo in državo)

Ločitev Cerkve in države.

Trojni portret kardinala Richelieu-ja
(Philippe de Champaigne, okoli 1642)
uredi
  • Obstaja zdrav sekularizem, naprimer, sekularizem države. Na splošno, sekularna država je nekaj dobrega. Je boljša od verske države, saj verske države slabo končajo. (papež Frančišek)[1]
  • Če se zaradi posebnih okoliščin kakšnega naroda daje eni verski skupnosti posebno državljansko priznanje v pravni ureditvi države, je potrebno, da se obenem vsem državljanom in vsem verskim skupnostim prizna in zagotovi pravica do svobode v verskih zadevah. (Katekizem Katoliške cerkve)[2]
  • Nihče ne dvomi, da je ustanovitelj Cerkve Jezus Kristus hotel, naj bo duhovna oblast ločena od svetne in naj vsaka v svojem področju svobodno in neovirano vrši svoje posle, s tem dodatkom, kar je pa za obe le hasnivo in prevažno za vse ljudi, da je med njima zveza in sloga. Ako se svetna oblast s sveto cerkveno oblastjo prijateljsko sklada, bo to gotovo za obe zelo koristno. Državi se poveča dostojanstvo in pod vodstvom religije nje vladanje ne bo nikoli nepravično, Cerkev pa bo dobila pomoč, zaščito in brambo v javni blagor vernikov. (papež Leon XIII.)[3]
  • V petsto letih se je marsikaj spremenilo: družbeni in politični razvoj je šel svojo pot in se slednjič pri nas ločil od Cerkve. Ob tej cerkveni slovesnosti bi rad poudaril, kako zelo želimo, da bi taka ločitev ne pomenila sovražnega razmerja, da bi namreč mogli vedno najti pot pravega sožitja. Še zmeraj smo namreč z vso dušo prepričani, da je samo globoko etično oblikovan človek zanesljiv in dober državljan in koristen ud družbe. (Anton Vovk leta 1962 ob 500-letnici ljubljanske škofije)[4]
  • Državna oblast lahko ob nedeljah zapre trgovine in gledališča, ne more pa prisiliti k čaščenju. Lahko aretira in kaznuje kukluksklanovske morilce, ne more pa ozdraviti njihovega sovraštva, kaj šele naučiti jih ljubiti. Lahko sprejme zakone, ki otežujejo ločitev, ne more pa prisiliti mož, da ljubijo svoje žene, in žen, da ljubijo svoje može. Lahko daje socialno podporo ubogim, ne more pa doseči, da bi bili bogati do njih sočutni in pravični. Lahko preprečuje prešuštvo, ne more pa izkoreniniti poželenja, lahko preprečuje krajo, ne pa pohlepa, lahko preprečuje prevaro, ne pa napuha, lahko spodbuja krepost, ne pa svetosti. (Philip Yancey)[5]
  1. Intervju s svetim očetom Frančiškom za belgijski tednik Tertio, 7.12.2016, Press.vatican.va, pridobljeno 9. december 2016.
  2. Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 2107 (COBISS).
  3. papež Leon XIII., Arcanum divinae sapientia, v: papež Pij XI., Okrožnica papeža Pija XI o krščanskem zakonu, Leonova družba, Ljubljana 1931, stran 41 (COBISS).
  4. Božji služabnik Anton Vovk, Ognjišče.si, pridobljeno 27. avgust 2017.
  5. Philip Yancey, Kaj je pri milosti tako neverjetnega?, prevod Franc Novak, Simona Šumrada, Noella, Mengeš 2006, stran 251.