Jožef Klekl (1874)

slovenski duhovnik, politik, pisatelj, založnik in urednik

Jožef Klekl, slovenski duhovnik, politik, pisatelj, založnik in urednik, 1874–1948.

Portret
Rojstvo 13. oktober 1874({{padleft:1874|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Krajna[d]
Smrt 30. maj 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (73 let)
Murska Sobota[d]
Državljanstvo  SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija[d]
 Madžarska[d]
Poklic politik, pisatelj, duhovnik, založnik, urednik, religiozni pisec
uredi
  • Ivanocyjeva ljubezen do našega slovenskega ljudstva je bila ovita v bodeče trnje, in sicer bolj kot katerakoli vrtnica naših gredic. Ne mislim tu na njegovo trpljenje, ki mu ga je povzročalo vsestransko delo, niti na njegove dolgoletne želodčne in ledvične bolezni. Mislim na trpljenje njegove duše, ki ga je desetletja pribijalo na križ in ki je bilo toliko večje, koliko je duša več od telesa. Blatili so ga, mu očitali grehe, o katerih se mu še sanjalo ni, vlačili ga pred sodišča in ga nenehno ovajali cerkveni in svetni oblasti. Vse to samo zato, ker je upal povedati, da ga je rodila slovenska mati, da je Slovenec in ker je branil pravice svojega slovenskega ljudstva. To večletno trpljenje je povzročilo, da mu je počilo srce prav takrat, ko bi nam bila njegova ljubezen najbolj potrebna.[1]
  • Memento dierum antiquorum, cogita generationes singulas: interroga patrem tuum, et annuntiabit tibi: maiores tuos, et dicent tibi’ (spomni se dni starodavnih, premisli leta od roda do roda! Vprašaj svojega očeta, da ti oznani, svoje starce, da ti povejo!), in če smem dostaviti: ‘interroga cognatos tuos trans Muram et docebunt te’ (vprašaj svoje krvne sorodnike prek Mure in te bodo poučili): Da, mi smo Slovenci, saj nobenemu izmed nas nista rekla oče in mati: ‘Ti si Vend, Vendka’, temveč samo: ‘Ti si Slovenec, Slovenka’. Tako sta govorila tudi moj oče in mati, tako so govorili tudi starši dr. Mikole in vseh nas. Bodimo pravični in se imenujmo s pravim imenom v miru in poštenju. ( o vendski teoriji)[2]
  • Dragi rojaki! Deca ste lüblene slovenske matere, slavne Slovenije, štera prebridke skuzé morete točiti. ... Poslüšajte jo, potrta srca, poslüšajte jo vsi mladi i stari, katoličanci i evangeličanci, bogati i soromaki, vsi ste njéni, nad vse vas razprestera svoje materne peroti, zato ka ste vsi njena deca, zato ka ste vsi Slovenci. To ste! ... To veselo vest, glas preradosten tvojega rešenja ti naznanja tvoja slovenska mati, mati Slovenija. Prekjezeroletno robstvo konec jemle. ... Veseli se, dobro slovensko lüdstvo, vüra tvoje slobode je odbila, vernost tvoja je plačo dobila! (zapis v Novinah ob priključitvi Prekmurja Kraljevini SHS)[3]

Glej tudi

uredi