Franc Ivanocy, slovenski duhovnik in narodni buditelj, 1857–1913.

Portret
Rojstvo 25. avgust 1857({{padleft:1857|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})
Ivanovci[d]
Smrt 29. avgust 1913({{padleft:1913|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (56 let)
Tišina[d]
Državljanstvo  Avstro-Ogrska[d]
Poklic duhovnik
uredi
  • Nobena oblast ne sme in ne more prisiliti dušnih pastirjev, da bi svojim ovcam, bodisi odraslim ali majhnim, razlagali Gospodov nauk v tujem jeziku.[1]
  • Ker sem vaš dušni pastir, je moja dolžnost skrbeti, da imajo duše zdravo hrano.[1]
  • Ljudstvo se pokvari, če ne bo imelo knjige in dobrega branja.[1]
  • Četudi kak narod podpira milijonska vojska, bo propadel, če nima globoke vere in če z dušo in srcem ne ljubi svojega materinega jezika.[2]
  • Svet ima veliko grdih reči, toda podlejše in grše stvari, kot je liberalen duhovnik, si ne moremo predstavljati. (o kanoniku Rattkoviču)[2]
  • Pojma domovina ne istovetimo s tistimi, ki menijo, da služijo domovini s tem, da nas preganjajo.[3]
  • Med današnjim slovenskim ljudstvom na Štajerskem in na Madžarskem v preteklosti ni mogoče potegniti take mejne črte, ki bi to ljudstvo kot narod delila. To ljudstvo je eno po svojem izviru, jeziku in rodovni značilnosti.[3]
  • Kdor ni liberalen ali žid, ta velja za pangermana ali panslovana. Ker smo se nekateri duhovniki rodili od slovenske matere, česar nočemo bojazljivo zatajiti: kaj drugega bi morali biti kot panslovani? (odgovor na obtožbe, da je panslovan)[3]
  • Naši slovenski duhovniki ne poznajo bogastva, ki je na madžarskih župnijah. Čeprav so naše slovenske fare siromašne, so naši slovenski duhovniki z njimi zadovoljni, saj ni primera, da bi slovenski duhovnik šel prostovoljno na madžarsko ali nemško župnijo, ampak vsi služijo svojemu narodu in rajši pustijo druge imenitne službe, kot svoje domače ljudstvo.[3]
  • Ubogo ljudstvo, ki ga v imenu madžarstva do kraja mučijo in izrabljajo, v lastnem materinem jeziku tolažimo.[3]
  • Poučevanjev materinem jeziku je tako iz pedagoških kot iz didaktičnih ozirov neprimerno več vredno od poučevanja v tujem jeziku.[4]
uredi
  • Po vsej županiji je Ivanocy znan kot tisti, ki širi slovanofilske ideje, goji zvezo z Ljubljano, se odlikuje po širjenju in vtihotapljanju Koledarja ter drugih madžarstvu nasprotnih tiskov. (zapis v madžarskem časopu leta 1900)[4]
  • Ivanocyjeva ljubezen do našega slovenskega ljudstva je bila ovita v bodeče trnje, in sicer bolj kot katerakoli vrtnica naših gredic. Ne mislim tu na njegovo trpljenje, ki mu ga je povzročalo vsestransko delo, niti na njegove dolgoletne želodčne in ledvične bolezni. Mislim na trpljenje njegove duše, ki ga je desetletja pribijalo na križ in ki je bilo toliko večje, koliko je duša več od telesa. Blatili so ga, mu očitali grehe, o katerih se mu še sanjalo ni, vlačili ga pred sodišča in ga nenehno ovajali cerkveni in svetni oblasti. Vse to samo zato, ker je upal povedati, da ga je rodila slovenska mati, da je Slovenec in ker je branil pravice svojega slovenskega ljudstva. To večletno trpljenje je povzročilo, da mu je počilo srce prav takrat, ko bi nam bila njegova ljubezen najbolj potrebna. (Jožef Klekl starejši, slovenski duhovnik in politik)[5]
  • Delo Fr. Ivanocyja in njegovih sodelavcev je bilo spričo najhujšega madžarskega nacionalističnega in šovinističnega pritiska konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja rešilnega pomena za narodnostni obstoj prekmurskih Slovencev. (Vilko Novak, slovenski etnolog)[5]
  • Božjega hrama lepoto ljubl goreče
    versko vnemo širil z besedo domačo
    narod s knjigo slovensko budil in učil
    branil pravice njegove neustrašno. (napis na spominski plošči na Tišini)[4]
  • Budil in branil je narod svoj (napis na nagrobniku)[4]
  1. 1,0 1,1 1,2 Franc Ivanocy, Revija.ognjisce.si, pridobljeno 2. januar 2017.
  2. 2,0 2,1 Dr. Franc Ivanocy o prekmurskih slovenskih evangeličanih, Szlovenszkakrajina.wordpress.com, pridobljeno 2. januar 2017.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Citati prekmurskih Slovencev, Szlovenszkakrajina.wordpress.com, pridobljeno 2. januar 2017.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 [1], Moravske-toplice.si, pridobljeno 14. december 2018.
  5. 5,0 5,1 Dr. Franc Ivanocy, Szlovenszkakrajina.wordpress.com, pridobljeno 2. januar 2017.