Jože Plečnik
slovenski arhitekt
Jože Plečnik, slovenski arhitekt, 1872–1957.
,_Zbirka_upodobitev_znanih_Slovencev_NUK_-_Crop1.jpg) | |
| Rojstvo |
23. januar 1872 Ljubljana, Avstro-Ogrska[d] |
|---|---|
| Smrt |
7. januar 1957 (84 let) Ljubljana, Jugoslavija |
| Državljanstvo |
.svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija[d] SHS Cislajtanija[d] |
| Poklic | arhitekt, univerzitetni učitelj, urbanist, oblikovalec, učitelj |
| Pokopan | Centralno pokopališče Žale |
uredi
- Mene je vedno močno prijelo, kadar sem pomislil na to, da bi tudi mi pokazali vse duševne zmožnosti, kakor so jih Grki in Rimljani. Na tleh, na katerih stojimo, so bili nekoč res vzorniki za nas.
- Moje delo – sad mojega okusa – je trdo – torej moj okus kraševski.
- O svojem delovanju ne bom dosti govoril. Molčanje je edino umestno. Bog že ve, zakaj je tako dobro.
- Doslej najveličastnejša stavba, ki sem jo videl, je Libreria Sansovinova v Benetkah.
- Michelangelo mi je postal pravi vzor; kajti predvsem sem spoznal, kam more voditi študij človeškega telesa: kako je v njegovi arhitekturi vse sproščeno, ko je po takem študiju duh tako veliko videl in iznašel.
- Slovenci moramo začeti pri temelju /.../, zato vidim rešitev le v študiju antike. /.../ Vi vsi ste posvečeni z žigom poljuba Palade Atene na čelu. /.../ Starih ne bi smeli kar tjavdan zavreči. /.../ Rimljan je podlaga vsemu. /.../ Antika, tu ni nobenega železo betona in ničesar. /.../ Delati, kakor so stari delali. /.../ Stvarem je poezija potrebna. /.../ Antika nam je pokazala pot, po kateri še danes hodimo in bomo hodili vse čase. Zato tudi je antika podlaga vsemu.
- Lani sem si kupil plan Ljubljane, ki ga je izdal mestni arhitekt Koch. Ker sem imel čas, sem ga začel malo pregledovati – v njem so začrtane nove stavbne črte, to je izpeljava novih cest. Nekoliko sem preštefnal tudi Fabianijevo regulacijo – to epohalno delo.
- Oče Maček, vidiš, podobo tvojega rotovža nosim s seboj po svetu. Niti naš monumentalni Wolf ni vedel takih gub namalati, kakršne si ti zarezal v ta plašč. Kdo te je učil proporcij? Kam si hodil v šolo, da si zmogel domisliti take preglede in skozglede? (o ljubljanski mestni hiši)
- Če mi vzamejo krščansko vero, mi vzamejo domovino.[1]
- Mar je preveč, če pravim, da bi umetnik nikakor ne smel napraviti, kar bi utegnilo biti drugim v pohujšanje?[2]
- Ako ne najdemo v življenju vrat lepote, ne bomo nikoli prestopili praga lepote večnosti. Zato gre in prav za nič drugega.[3]
Cerkev uredi
- Cerkve brez Najsvetejšega se mi zdijo grozovite.[5]
- Cerkev ni ne kino, ne bar, ne gledališče – ampak Kalvarija. V njej je pomlad pomlad, poletje poletje, jesen jesen in zima zima.[6]
Arhitektura uredi
- Tako daleč sem še od arhitekture in vendar me čedalje bolj vleče k njej − to se mi zdi moja prava nevesta − čista − bistra − z resnico − ne z medom v ustih ...[7]
- Arhitektura bo v določenem pogledu vedno sakralna, pa najsi potem že gre za cerkev ali za dom aristokrata.[8]
uredi
- Plečnikov izrazni jezik je klasičen in hkrati moderen in po teh lastnostih tudi mednaroden, univerzalen.[9]
- Plečnik je bil velik arhitekt, povsem predan svoji viziji arhitekture.[11]
- Pomen klasike in absolutnega v arhitekturi je njegov prispevek arhitekturi 20. stoletja, naj se zdi še tako predmoderno.[12]
Viri uredi
- ↑ Marija Krebelj, Navdih Večnega: Duhobni portret Jožeta Plečnika, Družina, Ljubljana 2007, stran 46.
- ↑ Prav tam, stran 49.
- ↑ Prav tam, stran 52.
- ↑ Prav tam, stran 91.
- ↑ Navdih Večnega, stran 42.
- ↑ Prav tam, stran 62.
- ↑ Navdih Večnega', stran 54.
- ↑ Prav tam.
- ↑ Arhitekt, popolnoma predan svoji viziji, Rtvslo.si, pridobljeno 9. januar 2007.
- ↑ Prav tam.
- ↑ Prav tam.
- ↑ Prav tam.