Johann Wolfgang von Goethe
nemški pisatelj, umetnik, naravoslovec in politik (1749–1832)
(Preusmerjeno s strani Gothe)
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, 1749–1832.
.jpg) | |
| Rojstvo |
Johann Wolfgang Goethe 28. avgust 1749 Frankfurt ob Majni[d], Sveto rimsko cesarstvo[d] |
|---|---|
| Smrt |
22. marec 1832 (82 let) Weimar[d], Saška - Weimar - Eisenach[d], Nemška zveza[d] |
| Državljanstvo |
.svg){kind=small} Saška - Weimar - Eisenach[d] |
| Poklic | upravnik gledališča, botanik, politik, slikar, filozof, teolog, pravoznanec, likovni kritik, glasbeni kritik, bibliotekar, pesnik, potopisec, fizik, literat, romanopisec, dramatik, avtobiograf, diplomat, državnik, polihistor, aforist, pisec dnevnika, mineralog, zoolog, umetnostni teoretik, pravnik, skladatelj, libretist, pisatelj, vizualni umetnik, umetnostni zgodovinar |
| Pokopan | weimarska knežja grobnica |
| Podpis |
 |
Navedki
uredi- Svobodo in življenje zasluži tisti, ki ju mora vsak dan osvajati. (Faust)
- Vrl bodi človek, usmiljen in blag! (iz pesmi Božanstvo)
- Če s posameznikom ravnaš, kot da je tak, kakršen bi moral biti in bi lahko bil, bo postal tak, kakršen bi moral biti in bi lahko bil.
- Človek si pogosto želi napraviti nekatere stvari, za katere mu je narava odrekla vso zmožnost.
- Najčistejša posvetna sreča skriva v sebi slutnje trpljenja.
- Majhne usluge prijateljstva so tisočkrat vrednejše kot bleščeča darila, s katerimi nas poniža nečimrnost darovalca.
- Nihče ni bolj suženj kot tisti, ki misli, da je svoboden, pa ni.
- [Umetnost edina] omogoči doseči vse tisto, kar v stvarnosti človeku življenje odreka.
- Zgodovina znanosti je znanost sama.
- Od tod in od danes začenja nova doba svetovne zgodovine in lahko boste rekli, da ste pri tem sodelovali.
- Zgodovina znanosti je velika fuga, v katero glasovi ljudi vstopajo drug za drugim.
- Poznamo hipoteze, v katerih inteligenca in domišljija zamenjata idejo. (o filozofiji)
- Dekle vedno bolj verjame ljubljenemu kot materi. (o ljubezni)
- Zgodnja smrt je nekoristno življenje.
- Dovolj je čudno izreči resnico, da se na koncu zdi čudna samo resnična resnica.
- Kar da plod: v tem je resnica.
- Narava je edina knjiga, ki na vseh listih nudi veliko vsebine.
- To me krepi v moji odločitvi, da se bom odslej ravnal izključno po naravi. Le ona je neskončno bogata; le ona dela velikega umetnika.
- Če želiš vedeti, kaj se spodobi, vprašaj plemenite ženske. Moški nagiblje k svoboščinam, ženska pa k dobrim navadam.
- Ljubša mi je krivica kot nered.
- Če jemljete življenje preveč resno, kje je njegova privlačnost.
- Bodi celota ti cilj, in ako celota postati sam ne moreš, kot člen vključi v celoto se vsaj.
- Želje in ljubezen so krila za velika dela.
- Človek mora neprestano verjeti, da je nedoumljivo doumljivo, sicer ne bi ničesar odkril. (o znanosti)
- Najtežje je to, kar bi pravzaprav moralo biti za nas najlažje: videti, kar leži pred nami.
- Vse, kar se dogaja, je le simbol.
- Ni umetnost postarati se: umetnost je, kako to prenesti.
Navedki o njem
uredi- Goethe je bil kot risar šušmar, kot znanstvenik fantast, četudi z genialno intuicijo. (Wolfgang Hildesheimer)[1]
- Danes vemo, da Goethe na smrtni postelji ni rekel "več luči". Menda je prosil, naj odprejo okno, to bi bilo dovolj. Poročilo zdravnika dr. Vogla govori o "ostri bolečini" in da ga je boleče tiščalo na vodo, za življenjepisce pa je bil ugled njegovega nesmrtnega dela s tem že prizadet.[2]