George Bernard Shaw, irski dramatik, 1856–1950.

Portret
Rojstvo George Bernard Shaw
26. julij 1856({{padleft:1856|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})
Dublin[d]
Smrt 2. november 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (94 let)
Ayot Saint Lawrence[d]
Državljanstvo  Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[d]
 Združeno kraljestvo[d]
 Irska[d]
Poklic dramatik
Pokopan Shaw's Corner
Podpis
uredi
  • Sreča vse življenje! Tega živ človek ne bi prenesel: bil bi pekel na zemlji.
  • Svoboda pomeni odgovornost. Zato se je večina ljudi boji.
  • Možgani tepca spremenijo filozofijo v neumnost, znanost v vraževerje in umetnost v pedantnost. Od tod univerzitetna izobrazba.
  • Ni je bolj iskrene ljubezni, kot je ljubezen do hrane.
  • Šalim se tako, da povem resnico. To je najbolj smešna šala.
  • Pravo laskanje je, če človek misli, da je vreden laskanja.
  • Povejte mi moje napake kot mož možu. Vse prenesem, razen laskanja.
  • Kadar bedak stori nekaj, česar se sramuje, vedno trdi, da je to njegova dolžnost.
  • Mučeništvo... edina pot po kateri postane nesposoben človek lahko slaven.
  • Dve tragediji sta v življenju. Ena je, ko ne dosežeš želje svojega srca, druga, ko jo dosežeš. (o želji)
  • Resnično radost v življenju ti prinaša zavest, da služiš namenu, ki si ga sam priznal za mogočnega, da se v tem popolnoma izčrpavaš, dokler te življenje ne odvrže na smetišče, da si sila narave, namesto da bi bil vročična, sebična kepica bolezni in tegob, ki se pritožuje, da se svet noče posvetiti nalogi, da bi jo osrečil.
  • Življenje se mi še malo ne zdi kot kratka sveča. Sijajna bakla je, ki so mi jo podali, da jo za trenutek podržim kvišku, in preden jo bom predal naslednjim rodovom, bi rad, da kar se da svetlo zažari.
  • Jaz sem tipičen Irec. Moj oče prihaja iz Yorkshira [v Angliji].
  • Ljudje za svoje življenje vselej krivijo zunanje okoliščine. Na tem svetu uspevajo samo ljudje, ki se pogumno napotijo iskat okoliščine, kakršne si želijo, če pa jih ne morejo najti, jih ustvarijo sami.[1]
  • Kaj bo rekla zgodovina? Zgodovina bo, gospod, lagala kot vedno.
  • Razumen človek se prilagodi svetu. Nerazumen človek pa svet prilagodi sebi.[2]