Boris Kidrič

Boris Kidrič, slovenski komunist, politik in eden od glavnih organizatorjev slovenskih partizanov, 1912–1953.

Rojstvo	10. april 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:10|2|0}}) Dunaj
Smrt	11. april 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) (41 let) Beograd
Državljanstvo	Cislajtanija  SHS  Kraljevina Jugoslavija  SFRJ
Poklic	politik, politični komisar, partizan
Pokopan	Grobnica narodnih herojev

Navedki

• Akcijski sporazum KP s krščanskosocialistično, demokratično sokolsko in kulturniško skupino v letu 1940, pred nemško italijansko okupacijo, je torej v mnogočem predstavljal izhodišče za druge globlje izpremembe v slovenskem političnem in javnem življenju.

• Ustanovni sestanek OF je potekal v najmračnejših dneh slovenske zgodovine. Po deželi je trenutno uspevala hitlerjevska demagogija. V Ljubljani so visele italijanske in hitlerjevske zastave, bivši oblastniki, uradni politiki in strankarji, ki so se pred kratkim še penili od nacionalističnih fraz, so se začeli takoj javno vdinjati okupatorju, formalno je izgledalo, da je narod izgubil vso perspektivo. (o ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte)

• Ustanovitelji se danes ne spominjamo več točnega datuma, kdaj je bila ustanovljena Osvobodilna fronta. Kot oficialni datum ustanovitve je proglašen 27. april. Točen datum to najbrž ni, vsekakor pa se je ustanovni sestanek vršil zadnje dni aprila 1941, kakih 14 dni po kapitulaciji Jugoslavije. (o datumu ustanovitve Osvobodilne fronte)

• So se vidni predstavniki, ki so ostali v domovini, spečali z okupatorjem takoj po njegovem prihodu že pred prvim poletom narodnoosvobodilnega gibanja in se s tem pred večino slovenskih narodnih množic temeljito diskreditirali. (o politikih meščanskih strank)

• Še pred nemškim fašističnim napadom na Sovjetsko zvezo je Osvobodilna fronta po vseh slovenskih središčih povezala predstavnike svojih ustanovnih skupin in izvedla med slovenskim ljudstvom vrsto političnih sestankov ter konferenc, kar je silno dvignilo poteptano slovensko narodno zavest, zajezilo hitlerjevsko demagogijo in ustvarilo pogoje za bodočo množično borbo. Hkrati so ti sestanki omogočili Komunistični partiji Slovenije, da je dobila tesen stik z vsemi tistimi slovenskimi patrioti, ki jim je bilo doslej delo KPS tuje, ki pa jih je narodna katastrofa okrenila na borbeno pot.

• Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki ji je dala pobudo Komunistična partija Slovenije in ki se ji je na temelju popolne enakopravnosti pridružilo vse, kar misli in čuti odkritosrčno slovensko, je zavzela tak razmah, da jo smemo po vsej pravici imenovati edinega slovenskega predstavitelja /.../ Kdor pa bi kakorkoli želel razrušiti sveto in nedotakljivo enotnost Osvobodilne fronte, ta bi se s samim takim dejanjem uvrstil med izdajalske pomočnike fašistovskih zločincev. ( v članku 11. julija 1941)

• Množični temelj Osvobodilne fronte so terenski odbori po tovarnah, vaseh, uradih, ustanovah itd. Z mrežo takih odborov je treba preplesti vso Slovenijo. V terenski odbor sodi vsak Slovenec, ki se je pripravljen boriti ali vsaj podpirati boj za osvoboditev. Težišče vsega dela Osvobodilne fronte mora biti danes snovanje terenskih odborov. Če bomo prepredli vso Slovenijo s terenskimi odbori, v terenske odbore Osvobodilne fronte pa vnesli duha borbenosti in aktivnosti, tedaj bo trdnost Osvobodilne fronte povsem zajamčena.

• Po nekaj mesecih okupacije smo Slovenci stopili v prvo fazo ljudske revolucije, ki je ustvarila državo v državi z zarodki lastnega vojaškega, finančnega in varnostnega aparata in z vsemi začetnimi atributi revolucionarne narodne oblasti. (o začetnem obdobju delovanja OF leta 1941)

• V sedanjem položaju oboroženega nastopa bele garde in njene demagogije s katoliško vero – so krščanski socialisti za nas prava‚ zlata jama.

• Priti danes v konflikt s krščanskimi socialisti bi pomenilo priti v socialistično revolucijo in preskočiti celo etapo.

• Naši so pretiravali glede likvidacij in predvsem glede načina likvidacij. To se je dogajalo posebno v partizanskih enotah, kjer se je uporabljalo tudi mučenje sumljivih civilistov. Stvari so prišle v javnost in precej pomagale – resnični beli gardi. Odnos partizanskih enot do civilnega prebivalstva je bil v mnogih primerih nepravilen. (poročilo iz decembra 1942 Centralnemu komiteju KPJ)

• To povezanost različnih skupin smatramo za naravno in potrebno, da z njo izvedemo narodno in družbeno osvoboditev izpod največjih imperializmov v zgodovini. V ta namen smo pripravljeni izvajati absolutno enakopravnost in lojalnost do vseh skupin, ki se z nami povezujejo v Osvobodilno fronto in ki se od njih razlikujemo bodisi po svetovnem nazoru ali po zamisli bodočega reda.

• Kolikor smemo govoriti o državljanski vojni, smemo govoriti samo o poskusu okupatorjevih domačih hlapcev, da tako vojno zanetijo.

• Hegemonija partije v OF je še vedno popolnoma zagotovljena. Vojska, tehnika in varnostna služba so v naših rokah. Terenski odbori so v glavnem v naših rokah zaradi tega, ker je partija najbolj aktivna in vzdržljiva. Politične in organizacijske zveze Izvršnega odbora OF s terenom so tudi v naših rokah. (v poročilu Titu leta 1942)

• Za nas, slovensko partizansko vojsko, velja: zavedati se, da smo politična vojska s političnimi nalogami in dolžnostmi, vojska, ki mora na slovenski narod politično vplivati.

• Slišim, da imaš probleme z našimi sektaši. Tudi jaz mislim, da bo vojna še dolga. (besede Janezu Stanovniku leta 1942, potem ko je izvedel, da so ga obsodili na smrt)

• Izvršni odbor Osvobodilne fronte je nov tip političnega vodstva. Če hočete ta novi tip do kraja spoznati, ga primerjajte z begunsko londonsko vlado. Izvršni odbor je moral prebiti vse težave italijanske ofenzive, vse težave, ki so jih prebijali in jih še prebijajo naši borci. Marsikdaj so mu žvižgale krogle mimo ušes. Marsikdaj je bil v neposredni smrtni nevarnosti. Tip naših političnih delavcev in našega političnega vodstva se kuje v samem boju. Iz boja in za boj morajo rasti in dejansko rastejo naši politični delavci, naši politični aktivisti, naše politično vodstvo.

• Farje bomo prijeli tam, kjer jih najbolj boli, to je pri denarju!

• Vse gospodarsko življenje se pravzaprav suče okrog tega, kolikšen je presežek dela, od tega, kako se troši ta presežek dela in v kakšne namene, pa so odvisni tudi bodoči potrošni skladi delavcev.

• V prihodnje čakajo velike naloge vso našo trgovino. V boju za blagovno-denarne bilance in nove vire materialnih dobrin je predvsem potrebno, da jo kar najbolj komercializiramo in očistimo vseh tistih ostankov distributerstva, ki so se že preživeli. Hkrati pa je treba trgovino zares podvreči množični kontroli samih potrošnikov z ustanavljanjem potrošniških svetov in odkrivanjem drugih podobnih oblik.

• Danes se lahko celo dogodi, da postane buržoazna demokracija v danih pogojih prezrelosti kapitalizma sredstvo socialistične preobrazbe, ker so se odnosi sil v tej prezrelosti kapitalizma popolnoma spremenili. V danih pogojih se lahko dogodi, da pride v neki državi preko parlamentarizma delavska stranka do oblasti in če ima delavska stranka jasno smer, potem buržoazija ni sposobna izvesti neko kontrarevolucijo.

• Tu počiva Boris Kidrič - Peter, včasih burja, vselej veter. (lastni nagrobni napis)

O njem

• Če sta bila vojna zločinca moja brata, čemu jih niste dali pred sodišče? Seveda vi in vsi vaši krvavi pomagači pač veste, da so bili vsi ti fantje poštene, vedeli ste že takrat, da jih boste morali enkrat izpustiti, a ste se bali, da bi jih preveč ostalo, bali ste se jih – udarnikov, vi bojazljivci, ki imate težko vest, da se bojite tudi sence vsakega poštenega človeka. Pa saj se lahko bojite, kajti: kri njih, ki je bila po nedolžnem prelita dva meseca po končani vojni, bo nekoč zadušila tudi vas vse. (iz pisma, ki ga je sestra dveh umorjenih domobrancev v septembru 1945 pisala Borisu Kidriču)

• Edvard Kardelj:

• Najkasneje v teku treh tednov bodo razpuščena sodišča nacionalne časti, vojna sodišča bodo sodila samo vojnim osebam, vse drugo bodo prevzela redna sodišča. Proglašena bo nova amnestija. Nimate torej nobenega razloga biti tako počasni v čiščenju kot doslej. (telegram Edvarda Kardelja predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču 25. junija 1945)

• Ne glede na to, ali je bil Boris Kidrič neposredno član Glavnega poveljstva ali ne, je bil z vsem njegovim delom neposredno in nepretrgano povezan od prvega do zadnjega dne narodnoosvobodilne vojne.

• Živel je kratko, toda boril se je dolgo in silovito. (na Kidričevem pogrebu)

• Edvard Kocbek:

• Na drugi strani slabo pridobivanje kmeta, čudne direktive glede volilnih imenikov, porajanje strahu pred oblastjo, OZNA, vojaštvo, maščevanja, razlaščevanja, aretacije, glasovi o pobijanju... (...) Zato pa Kidrič tem manj sprejema in tem bolj vlada. On je zares postal diktator, neomejen gospodar. (zapis iz leta 1945)

• Jaz sem videl v Kidriču plemenitega žrebca, ki ga je narava spustila v zgodovino, on je videl v meni osliča s prebrisanimi očmi in s skrivnostnim križem na hrbtu, ki je iz raja zablodil v džunglo. (zapis v knjigi Tovarišija)

• Si slišal, da je Kidrič zbolel? Ne! Kilo je dobil. Zakaj pa jo je dobil? Ker je dvigoval naš standard. (šala o Kidriču, ki je v poznih 40-ih letih krožila po Beogradu)

• Po vojni je bil leto dni predsednik slovenske vlade, po 1946 pa jugoslovanski minister za gospodarstvo, odgovoren za izvedbo »1. petletnega plana«. S tem je postal najpomembnejši usmerjevalec gospodarskega razvoja Jugoslavije. V tem obdobju, to je v obdobju »administrativnega socializma«, naj bi odgovore na temeljna gospodarska vprašanja o velikosti in strukturi potrošnje in proizvodnje, delitvi dohodkov, ter o obsegu varčevanja in investiranja dajali planerji. Glavni cilj gospodarske politike je bil preoblikovati nerazvito, pretežno kmetijsko, kapitalistično družbo v industrijsko komunistično družbo. Razvoj naj bi sledil sovjetskemu vzorcu, kar je pomenilo, da je treba gospodarstvo v celoti usmeriti v Marxov I. oddelek družbene reprodukcije. To naj bi dosegli s hitro industrializacijo in elektrifikacijo, izgradnjo velikih tovarn in energetskih objektov, kar je bilo za tradicionalna slovensko in jugoslovansko gospodarstvo tuje in zato neuspešno. (Jože Mencinger, slovenski ekonomist in politik)

• Z drugimi besedami: narodnoosvobodilna borba je bila nasilna in krvava! Tudi to, pa številne partizanske napake, je Kidrič zamolčal odposlancem Zbora slovenskega naroda oktobra 1943 v Kočevju! (Marijan F. Kranjc, slovenski general in publicist)

• Ne morem se odločiti med Kardeljem in Kidričem, eden od njiju je bil največji slovenski politični geniji. Nenavadno je, da smo imeli v naši zgodovini politične genije z isto začetnico: Krek, Korošec, Kardelj, Kidrič, Kučan. To so tiste zgodovinske osebnosti, ki sem jih občudoval in se od njih učil. (Janez Stanovnik, slovenski ekonomist in politik)