Odpre glavni meni

Človek

vrsta iz družine Hominidae

Človek.

Vsebina

NavedkiUredi

  • Kot je človek v svoji dokončni popolnosti najplemenitejše bitje, tako lahko postane, odmaknjen od zakona in pravice, najokrutnejše od vseh. (Aristotel)
  • Pripravljen sem po človeško prenašati, kar je človeško. (Afranij)
  • Človek postane šarlatan, ne da bi se tega zavedal, in komedijant, ne da bi to želel. (Henri Frederic Amiel)
  • Človek je žival, ki se bavi s politiko. (Aristotel)
  • Če bi bil človek popoln, bi bil Bog. (Françis Marie Arouet)
  • Človek, ločen od enega samega človeka, je izključen iz vse skupnosti. (Mark Avrelij)
  • Človekovega duha bolj vedri in osveži pridobitev pri majhnih stvareh, kot pa stanje na mestu pri velikih. (Francis Bacon)
  • Človek ni niti dober niti slab. Rodi se z nagoni in zmožnostmi. (Honoré de Balzac)
  • Človek je vedno otrok nekoga. (Pierre Augustine Caron de Beaumarchais)
  • Ni povratne tekme med človekom in njegovimi zvezdami. (Samuel Beckett)
  • Človek je lahko obešen brez vrvi. (Savinien de Cyrano de Bergerac)
  • Če sem zadovoljen z malim, je dovolj tako dobro kot pojedina. (Isaac Bickerstaffe)
  • Človek je vedno bil in bo najbolj zanimiv naraven pojav - za človeka. (Bjelinski)
  • Noben človek ne more opravičeno obsojati drugega, kajti dejansko nihče resnično ne pozna drugega človeka. (Thomas Browne)
  • Človek je plemenita žival, čudovit v pepelu in bahav v grbu. (Thomas Browne)
  • Velika nesreča je, če človek nima dovolj duha, da bi dobro govoril, niti dovolj presoje, da bi molčal. (Jean de La Bruyère)
  • V človeku je več stvari, ki jih je treba občudovati, kot stvari, ki jih je treba prezirati. (Albert Camus)
  • Človek ima dva obraza: ne more ljubiti, če sam sebe ne ljubi. (Albert Camus)
  • Edini način, da se motiš, je, da povzročaš trpljenje. (Albert Camus)
  • En sam stavek dovolj opredeli sodobnega človeka: prešuštvuje in bere časopise. (Albert Camus)
  • Človek je človeku bog, če pozna svojo dolžnost. (Cecilij Stacij)
  • V trenutku, ko je človek moder, je sosed grobu. (Andre de Chenier)
  • Treba je biti človek za časa življenja in umetnik po smrti. (Jean Cocteau)
  • Človek je plen človeka, volk pa sebi podobnega. (Theodore - Agrippa D'Aubigné)
  • Čutiti se boljšega od drugih ni nikoli terjalo posebnega napora, če si človek ni dodal lepe želje, da bi bil boljši od samega sebe. (Claude Debussy)
  • Resnična veličina je, da je človek svoj gospodar. (Daniel Defoe)
  • Noben človek ni od narave dobil pravice, da ukazuje drugim. (Denis Diderot)
  • Pravo vrednost človeka spoznamo najprej, če preiščemo koliko in v kakšnem smislu se je rešil Jaza. (Albert Einstein)
  • Boljši človek je tisti, ki ostane vedno zvest upanju; bojazljivec ne vztraja. (Evripid)
  • Kadar človek nima daru, pove vse. Nadarjen človek izbira in se zadrži. (Marcus Fabius)
  • Človek bo propadel od prebitka tistega, kar imenuje civilizacija. (Jean Henri Fabre)
  • Človek je kot led do resnic in kot ogenj za laži. (Jean de La Fontaine)
  • V ničemer nismo popolni, niti v slabem ne. (Bernard Le Bouvier de Fontenelle)
  • Človek misli, da umre za domovino, umre pa za industrijo. (Anatole France)
  • Poznam nezaželenega človeka, kadar ga vidim. Leta in leta sem bil takšen sam. (Robert Frost)
  • Pravijo, da jasno misli le človek, ki se mu zdi vse narobe in pričakuje, da bo še slabše. (John Kenneth Galbraith)
  • Bistvene stvari, ki so bile rečene o človeštvu, so bile vedno preproste. (Charles de Gaulle)
  • Človek si pogosto želi napraviti nekatere stvari, za katere mu je narava odrekla vso zmožnost. (Johann Wolfgang von Goethe)
  • Veliki ljudje začnejo živeti, ko umrejo. (Goncourt)
  • Človek je okras sveta. (Gorki)
  • Zame je udobje kot nepravi spomini v nepravem kraju ali času; osamljenemu človeku je ljubše neudobje. (Graham Greene)
  • Človek nikoli ne ve... Stavek predstavlja, mislim, njegovo najgloblje dognanje o življenju. (Graham Greene)
  • Človek se lahko pretvarja, da je resen, ni pa se mogoče pretvarjati, da je duhovit. (Sacha Guitry)
  • Človeka z mnogo duha ne ovirajo zapreke in razlike; prej ga spodbujajo. Le človek brez duha čuti težo in oviro. (Friedrich von Hardenberg)
  • Človek je edina žival, ki se smeji in joče, saj je edina žival, ki dojema razlike med tem, kakšne so stvari, in med tem, kakšne bi lahko bile. (William Hazlitt)[1]
  • Človek ni nič drugega kot njegova dejanja. (George Wilhelm Friedrich Hegel)
  • Človek je rezultat svojih sposobnosti in svoje okolice. (Hischhfeld)
  • Privilegij nesmiselnosti je rezerviran le človeškemu bitju. (Thomas Hobbes)
  • Človek le na trenutke prenese božansko polnost. (Friedrich Hölderlin)
  • Človek pri drugih ne ceni lastnosti, za katere misli, da jih ima sam. (Aldous Huxley)
  • Človeško bitje najde samega sebe le z drugim človeškim bitjem, nikoli pa ne s samim vedenjem (...); postanemo svobodni le toliko, kolikor postanejo to tudi drugi. (Karl Jaspers)
  • Človek se zave svojega bivanja le v skrajnih položajih. (Karl Jaspers)
  • Človek naj bere le po svojem nagnjenju; kar bere iz dolžnosti, mu ne bo v prid. (Samuel Johnson)
  • Človek se vsega nauči, tudi čednosti. (Joseph Joubert)
  • Človek, ki ni šel skozi pekel svojih strasti, jih ni nikoli presegel. (Carl Gustav Jung)
  • Vredno čudenja je le dvoje: zvezdno nebo nad nami in moralni zakon v nas. (Immanuel Kant)
  • Napadalec ali napadeni, do zadnjega diha in za nobeno ceno se ne pojasnite. (Rudyard Kipling)
  • Srečen je človek, ki ga opozarja tuja napaka. (Jan Amos Komensky)
  • Kako naj človek brez čednosti, ki krasijo človeka, goji glasbo? Se ponavlja pri čednosti!!!! (Konfucij)
  • Moder človek se ne žalosti, ker ga ljudje ne poznajo, žalosti se, da ljudi ne pozna. (Konfucij)
  • Moder človek skrbi poglavitno za korenino. (Konfucij)
  • Moder človek ni kot posoda ali orodje, ki sta le za eno rabo; sposoben je za vse. (Konfucij)
  • Človeka sodimo po sovražnikih in po prijateljih. (Konrad Korzeniowski)
  • Človek mora imeti dober spomin, če se zlaže. (Pierre Choderlos de Laelos)
  • Privilegij absurdnosti je prihranjen le človeku. (Thomas Leviatan)
  • Večina ljudi bi uspela v majhnih stvareh, če jih ne bi ovirale velike ambicije. (H. W. Longfellow)
  • Grešiti je človeško, a še posebno človeška oblika je odpuščanje. (Lucij Ver)
  • Vsak človek vesla v svojem kanuju. (Frederick Marryt)
  • Trpljenje v svobodi kali človeka kot železo; izobilje dela prašiče. (Frédéric Mistral)
  • Ni je živali na svetu, ki bi se je človek moral bolj bati od človeka. (Montaigne)
  • Človek se zanese na poštenega človeka kot se zanesemo na bogatega bankirja. (Charles de Secondat Montesquieu)
  • Človeka niste spreobrnili, ker ste ga prisilili, da molči. (Christopher Morley)
  • Norec ima vedno prednost pred nadarjenim človekom; vedno je zadovoljen s samim seboj. (Napoleon Bonaparte)
  • Človek, rojen za posle in oblast, posameznikov ne vidi; vidi le stvari, njihovo težo in posledice. (Napoleon Bonaparte)
  • Ne predstavljam si, koliko duhovitosti je treba, da človek ni smešen. (Nicolas-Sébastien de Chamfort)
  • Česar človek ne pozna, si ne želi. (Publius Naso Ovid)
  • Čim je človek preveč srečen, ostane sam. Sam ostane, kakor hitro je preveč nesrečen. (Panait)
  • Veličina človeka je v tem, da se pozna kot bednega. Drevo ne ve, da je bedno. (Blaise Pascal)
  • Normalno stanje človeka je, da je izviren. (Anton Pavlovič)
  • Človek je sen sence. (Pindar)
  • Menim, da za človeka ni nič usodnejšega kot zmotno mnenje. (Platon)
  • Prava učilnica človeka je človek. (Alexander Pope)
  • Človek je istočasno sramota in ponos narave. (Alexander Pope)
  • Drugemu vedno oprosti, sebi nikoli. (William Sydney Porter)
  • Človek je nezmožen najti užitek, če se zadovolji s tem, da ga išče. (Marcel Proust)
  • Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najboljše, kar je mogel. (Mihailo Pupin)
  • Človeka spravlja v obup, da je delček vesolja neskončnega sveta, kjer nič ne šteje nič. (Ernest Renan)
  • Nekatere vrline človek žal lahko goji le, če je bogat. (Antoine de Rivarol)
  • Človek ne more gledati nepremično sonca in niti smrti. (Françis de La Rochefoucauld)
  • Človek se skoraj vedno dolgočasi z ljudmi, s katerimi se ni dovoljeno dolgočasiti. (Françis de La Rochefoucauld)
  • Človek ni nikoli tako srečen ali nesrečen kot si predstavlja. (Françis de La Rochefoucauld)
  • Človek šteje svoje prednike, ko ne šteje več. (Françis de La Rochefoucauld)
  • Samo veliki ljudje imajo velike napake. (Françis de La Rochefoucauld)
  • Človeku večkrat dobro dene, če lahko nekaj zagreši nekaznovano. (Françis de La Rochefoucauld)
  • Večji je zakon duha kot zakon telesa. (Erazem Rotterdamski)
  • Pravo stanje človeka je, da misli z rokami. (Denis de Rougemont)
  • Človek se rodi svoboden, povsod pa je v verigah. (Jean-Jacques Rousseau)
  • Junak vzbuja občudovanje, človek pa zanimanje. (Roux)
  • Človek se ne rodi nedolžen. Treba je to postati. (Claude Roy)
  • Človeške stvari večinoma usoda ravna. (Salustij)
  • Človeka je sram, da še živi, ko so največji ljudje življenje že izgubili. (Jean-Paul Sartre)
  • Vsaka človeška avantura, pa naj se zdi še tako nenavadna, enkratna, zadene vse človeštvo. (Jean-Paul Sartre)
  • Človek ne dela, kar bi rad in vendar je odgovoren za tisto, kar je. (Jean-Paul Sartre)
  • Človek igra le, kjer je v polnem pomenu besede človek in je popolnoma človek le, kjer igra. (Friedrich von Schiller)
  • Ne trepetajte pred svobodnim človekom, trepetajte pred sužnjem, ki pretrga svoje verige (Friedrich von Schiller)
  • Drznem si vse, kar si človek lahko upa. (William Shakespeare)
  • Človek le redko vidi svoje napake. (William Shakespeare)
  • Manj ljudi, večji delež časti. (William Shakespeare)
  • Saj, kdo je čvrst, da nič ga ne zapelje? (William Shakespeare)
  • Človek je premagal naravo prej, kot je naučil obvladati sebe. (Albert Schweitzer)
  • Veliko mogočnega je, bolj mogočnega ni od človeka. (Sofokles)
  • Je eden od čudes tega sveta; večjega ni kot je človek. (Sofokles)
  • Noben moder človek si ne želi biti mlajši. (Jonathan Swift)
  • V človeku se ne bojim opice, niti tigra, bojim se osla. (William Temple)
  • Človek sem, nič človeškega mi ni tuje. (Terencij)
  • Človek večino pesmi preraste in preživi večino človeških strasti. Za Danteja lahko upamo, da mu dorastemo do konca življenja. (Stearns Thomas)
  • Verjamem v človeka - v njegovo moč, v njegove zmožnosti in v njegovo razsodnost. (German Stepanovič Titov)
  • Vsak človek je zgodovina in ni identičen nobenemu drugemu. (Alexis de Tocqueville)
  • Človek je neskončno bolj zapleten kot njegove misli. (Paul Valéry)
  • Resen človek nima veliko idej. Človek z idejami ni nikoli resen. (Paul Valéry)
  • Ne morem pojasniti, vendar ne verjamem, da je človek lahko nesrečen dolgo časa, če dela, kar želi in kadar želi. (Evelyn Waugh)
  • Človek, ki bi bil sam v vesolju, ne bi imel nobene pravice, temveč le dolžnosti. (Simone Weil)
  • Vsakokrat, kadar je človek resnično pozoren, v sebi uničuje zlo. (Simone Weil)
  • Kdo je cinik? Človek, ki pozna ceno vsega in vrednost ničesar. (Oscar Wilde)
  • Človeku ni težko napraviti nekaj dobrih del, težko pa je delati dobro vse življenje in nikoli storiti zlega. (Mao Ze - donga)
  • Človek je kot drevo, ki nenehno raste, da ima lepšo in večjo krošnjo. Ko neha rasti, se njegove sušijo in začne propadati. (Jože Urbanija)
  • Človek je zgolj potencial, možnost, ki se lahko razvije, oblikuje v kar koli. Spomnimo se samo na starodavni mit o stvarjenju človeka iz gline! (Vili Ravnjak)[2]

PregovoriUredi

  • Slab mož ne more biti dober človek. (angleški pregovor)
  • Človekova vrednost tiči v njegovih dveh najmanjših delih: v srcu in jeziku. (arabski pregovor)
  • Človek ni cvet, da bi ga poduhal in vedel, kakšen je. (bolgarski pregovor)
  • Samo človek ni hvaležen za dobroto, ki mu jo storiš. (etiopski pregovor)
  • Med ljudmi bodi človek, med psi bodi volk. (finski pregovor)
  • Človek je žival, ki pljuva. (francoski pregovor)
  • Človek je vaba za človeka. (hrvaški pregovor)
  • Človek je trši od kamna, pa krhkejši od jajca. (hrvaški pregovor)
  • Od vse živine je najboljša in najslabša - človek. (hrvaški pregovor)
  • Na začetku človekovega življenja je neznanje, v zreli dobi trpljenje, v starosti žalost. (indijski pregovor)
  • Človek je toliko vreden, kolikor naredi iz sebe. (italijanski pregovor)
  • Vsak človek svoj križ nosi. (italijanski pregovor)
  • Lep v povoju, grd na placu; grd v povoju, lep na placu. (italijanski pregovor)
  • Kdor umre leži, kdor ostane naj preboli. (italijanski pregovor)
  • Vsak novorojenček je lep, vsak ženin je dober, vsak pokojni je svetnik. (italijanski pregovor)
  • Ljudje so kot rastline v polju; ene cvetijo, druge venejo. (judovski pregovor)
  • Človek se mora ostriti ob človeku kot nož ob kamnu. (kitajski pregovor)
  • Če hočeš spoznati človeka, si poglej njegova dejanja. (kitajski pregovor)
  • Človekova veličina je v njegovih rokah. (perzijski pregovor)
  • Človek je kot ključavnica: za vsakega je treba izbrati ključ. (ruski pregovor)
  • Človek ni žival, že z besedo ga lahko ubiješ. (ruski pregovor)
  • Veliko je ljudi, a človeka ni. (ruski pregovor)
  • Človeka spoznaš, če mu veliko zastonj daš. (ruski pregovor)
  • Ljudje so cvetje zemlje. (vietnamski pregovor)
  • Dokler ima človek glavo na ramenih, zanj ni nič izgubljenega. (vietnamski pregovor)

DelaUredi

  • Kadar človeka zadane nesreča, je poln nestrpnosti, in kadar ga zadane sreča, postane nesramen. (Koran)

Glej tudiUredi

ViriUredi

  1. James Martin, Nebesa (ni)so hec, Družina, Ljubljana 2014, stran 62.
  2. Lotosov cvet nad gladino, str. 159


Zunanje povezaveUredi