Albert Camus
Albert Camus, alžirsko-francoski pisatelj, 1913–1960.
 | |
| Rojstvo |
7. november 1913 Dréan[d], francoska Alžirija[d], Francija[d] |
|---|---|
| Smrt |
4. januar 1960 (46 let) Villeblevin[d], Yonne[d], Francija[d] |
| Državljanstvo |
.svg){kind=small} Francija[d] |
| Poklic | pisatelj, filozof, romanopisec, novinar, esejist, dramatik, scenarist, član francoskega odporniškega gibanja, pesnik, nogometaš, publicist |
| Pokopan | Cemetery in Lourmarin |
| Podpis |
 |
Navedki
uredi- Med prijatelji ne šteje tisto, kar je izgovorjeno, ampak tisto, česar ni treba izreči. (o prijateljstvu)
- V človeku je več stvari, ki jih je treba občudovati kot stvari, ki jih je treba prezirati.
- Človek ima dva obraza: ne more ljubiti, če sam sebe ne ljubi.
- Edini način, da se motiš, je, da povzročaš trpljenje.
- En sam stavek dovolj opredeli sodobnega človeka: prešuštvuje in bere časopise.
- V umetnost se uporabi in obnavlja v dejanju resnične stvaritve, ne v kritiki ali pripombah. (o umetnosti)
- Vojna je za večino ljudi konec samotnosti; zame je vojna dokončna samotnost. (o vojni)
- Človek ni popolnoma kriv: ni začel zgodovine; tudi ni popolnoma nedolžen, saj jo nadaljuje. (o zgodovini)
- V življenju sem spočel vsaj eno veliko ljubezen, katere sem bil vedno predmet. (o ljubezni)
- Smrt ni nič. Važna je krivica. (o smrti)
- Grožnja smrtnosti, ki visi nad nami vse ojalovi. Le kri obupa nas lahko oživi; navdušenje zamenja resnico. (o smrti)
- Intelektualec je človek katerega razum opazuje samega sebe. (o inteligenci)
- Kdo bi imel potrebo po usmiljenju, če ne ljudje, ki ne sočustvujejo z nikomer. (o značaju)
- Absurd je luciden razum, ki ugotavlja svoje meje. (o razumu)
- Absurd se rodi iz soočenja med človeškimi potrebami in nerazumnim molkom sveta. (o razumu)
- Vsako uporno dejanje izraža hrepenenje po nedolžnosti in poziv bistvu bivanja. (o resnici)
- Zlo v svetu je skoraj vedno v nevednosti in dobri nameni lahko prav toliko škodujejo kot zlonamernost, če se jih ne razume. (o zlu)
- Poznam le eno dolžnost; ta je, da ljubim. (o dolžnosti)
- Pravičnost brez usmiljenja ni zelo daleč od nečloveškosti.[1]
- Ne hodi pred mano, morda ne bom sledil. Ne hodi za mano, morda ne bom vodil. Hodi ob meni in mi bodi prijatelj.
Viri
uredi- ↑ Wilhelm Mühs (zbral), Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih, Novi svet, Ljubljana 2007, misel 104.