Voltaire
francoski razsvetljenski pisatelj, zgodovinar in filozof (1694–1778)
François-Marie Arouet (bolje znan kot Voltaire), francoski pisatelj in filozof, * 1694, † 1778.
_en_1718_-_P208_-_Mus%C3%A9e_Carnavalet_-_2.jpg) | |
| Rojstvo |
François-Marie Arouet 21. november 1694 Pariz[d], Kraljestvo Francija[d] |
|---|---|
| Smrt |
30. maj 1778 (83 let) Pariz[d], Kraljestvo Francija[d] |
| Psevdonimi | Voltaire, Bénédictin |
| Državljanstvo |
 Francija[d] |
| Poklic | filozof, pesnik, zgodovinar, esejist, dramatik, avtobiograf, pisec dnevnika, pesnik pravnik, pisatelj znanstvene fantastike, enciklopedist, korespondent, politolog, pisatelj |
| Pokopan | Panteon, opatija Sellières |
| Podpis |
 |
| Wikipedija ima članek na temo: Voltaire |
Navedki
uredi- Med vsemi igrami zasluži samo šah, da ga časti človeški um.
- Domovina je v kraju, h kateremu je priklenjena duša. (o domovini)
- V dobri politiki je treba najti naslednjo rešitev: kako ravnati, da bodo od lakote umirali tisti, ki z obdelovanjem zemlje živijo druge.
- Ali ni politika zgolj sposobnost, da se zlažemo v pravem trenutku?
- Sreča navadno zelo drago prodaja tisto, kar mislimo, da nam daruje. (o sreči)
- Na dvoru, moj sin, najbolj nujna umetnost ni več dobro govoriti, temveč znati molčati. (o umetnosti)
- Vojna je največji izmed vseh zločinov. Pa vendar ni agresorja, ki ne bi pobarval svojega zločina s pravičnim izgovorom. (o vojni)
- Zgodovina je spisek zločinov in nesreč. (o zgodovini)
- Ljubezen je blago, ki ga stke narava in izveze fantazija. (o ljubezni)
- Smrtniki so enaki: različni so zaradi vrlin, ne zaradi rojstva. (o vrlini)
- Ljubi resnico, odpuščaj pa napako. (o resnici)
- Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo. (o delu)
- Prav malo dobrega sem storil, to je moje najboljše delo. (o dobroti)
- Človek je rojen, da živi v krčih negotovosti ali v letargiji dolgočasja. (o dolgčasu)
- Ljubezen je od vseh strasti najmočnejša, saj napade istočasno srce, glavo in razum. (o čustvih)
- Dejal sem že, da je njegov genij njegova last, napaka pa njegovega stoletja. (o geniju)
- Bog ne sme trpeti zaradi neumnosti duhovnikov. (o duhovniku)
- Malo je izgubljenega, če je le čast rešena. (o časti)
- Čast je diamant na prstanu kreposti. (o časti)
- Kdor omejuje svoje želje, je zmeraj zelo bogat. (o želji)
- Kar imenujemo naključje ni in ne more biti drugega kot neznan vzrok znanega učinka.
- Če bi ljudem odvzeli njihove iluzije katero zadovoljstvo bi jim potem ostalo? (o iluzijah)
- O denarju je lažje pisati kot pa ga služiti. (o denarju)
- Človek, ki sprejema vero, ne da bi jo bil proučil, je podoben volu, ki pusti, da mu nataknejo jarem.
- Država, to sem jaz. (o Ludviku XIV)
- Če bi bil človek popoln, bi bil Bog. (o človeku)
- Ničesar se ne da napraviti brez nekaj entuziazma.
- Verjetneje je, da vas bo bolj motiviralo prečkanje ovir, kot napredovanje v miru.