Srinivasa Ajangar Ramanudžan

Srinivasa Ajangar Ramanudžan, indijski matematik tamilskega rodu, 1887–1920.

Portret
Portret
Rojstvo 22. december 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Erode, Tamil Nadu, Indija[d], Misorsko kraljestvo[d], Britanska Indija[d]
Smrt 26. april 1920({{padleft:1920|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (32 let)
Kumbakonam, Indija[d], Madras[d], Britanska Indija[d]
Državljanstvo  Britanska Indija[d]
Poklic matematik
Podpis
uredi
  • Poskušal sem ga učiti in do neke mere mi je to uspelo. Vendar sem se očitno sam več naučil od njega, kot on od mene. Nikoli ni bil matematik sodobne šole in težko je bilo pričakovati, da bo to tudi postal. ()
  • Meje njegovega znanja so bile tako vznemirljive kot njegova globokoumnost. Bil je mož, ki je lahko reševal modularne enačbe ... z nevideno sposobnostjo. Njegovo obvladovanje verižnih ulomkov je bilo ... nad znanjem kateregakoli matematika na svetu. Sam je našel funkcionalno enačbo funkcije zeta in glavne člene mnogih najbolj znanih problemov analitične teorije števil, pa vseeno ni nikoli slišal o dvojno periodičnih funkcijah ali o Cauchyjevem izreku, ter je resnično imel nejasno predstavo kaj je funkcija kompleksne spremenljivke.
  • Še vedno si lahko rečem kadar sem potrt in kadar sem prisiljen poslušati domišljave in zoprne ljudi: »No, delal sem eno stvar, ki je vi nikoli niste, in to je, da sem sodeloval tako z Littlewoodom in Ramanudžanom o nečem kot so enaki členi.«
  • Največji matematiki so odkrili svoja nejvečja odkritja, ko so bili še zelo mladi. Galois, ki je umrl pri 20., Abel pri 26. in Riemann pri 39., so se zapisali v zgodovino. Resnična Ramanudžanova tragedija ni bila njegova zgodnja smrt pri 32., ampak to, da v svojih najplodnejših letih ni dobil primerne izobrazbe. Tako je pri svojem delu veliko stvari odkril na novo.
  • Za Ramanudžanovo mesto v svetu matematike, navajamo Brucea C. Berndta: »Erdős je posredoval Hardyjevo osebno lestvico matematikov. Če ocenimo matematike na podlagi čiste nadarjenosti z lestvico od 0 do 100, je Hardy sebe ocenil s 25, Littlewooda s 30, Hilberta z 80 in Ramanudžana s 100.« (K. Srinivasa Rao)
  • Carl Friedrich Gauss, ki so ga sodobniki imenovali »princ matematike«, je moč za iskanje splošnih resnic na področju teorije števil črpal iz poskusov s posebnimi primeri in temeljite analize izoblikovanih nalog. Ko so ga vprašali, kako je mogel napovedati nekaj čudovitih značilnosti obnašanja števil, je odgovoril: »Z načrtnimi prizadevanji.« Tudi Srinivasa Ramanudžan, izvrstni indijski raziskovalec na področju teorije števil, je imel rad poskuse s primeri. Ni težko uganiti, da bi računalnik v rokah teh dveh matematikov prispeval k številnim odkritjem v teoriji števil. (Stanislaw Marcin Ulam)