Stanislaw Marcin Ulam

Stanislaw Marcin Ulam

Portret
Rojstvo Stanisław Marcin Ulam
13. april 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Lvov[d], Avstro-Ogrska[d]
Smrt 13. maj 1984({{padleft:1984|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (75 let)
Santa Fe[d]
Državljanstvo  ZDA
 Kraljestvo Galicija in Lodomerija[d]
 Druga poljska republika[d]
Poklic matematik, univerzitetni učitelj, fizik
Pokopan Pokopališče Montparnasse

Navedki uredi

... Sam obstoj dokaza ne olajša vedno matematičnega življenja. Ni težko dokazati, da obstaja neskončno mnogo različnih praštevil, toda zaželen bi bil obrazec, s katerim bi lahko zapisali poljubno veliko praštevilo. Takega za zdaj nimamo. Noben matematik ne more ustreči zahtevi naj, recimo, napiše deset milijonov mestno praštevilo, čeprav tako nedvomno obstaja.
Carl Friedrich Gauss, ki so ga sodobniki imenovali »princ matematike«, je moč za iskanje splošnih resnic na področju teorije števil črpal iz poskusov s posebnimi primeri in temeljite analize izoblikovanih nalog. Ko so ga vprašali, kako je mogel napovedati nekaj čudovitih značilnosti obnašanja števil, je odgovoril: »Z načrtnimi prizadevanji.« Tudi Srinivasa Ramanujan, izvrstni indijski raziskovalec na področju teorije števil, je imel rad poskuse s primeri. Ni težko uganiti, da bi računalnik v rokah teh dveh matematikov prispeval k številnim odkritjem v teoriji števil.
Poimenovanje raziskovanja kaosa »nelinearna« znanost je podobno kot poimenovanje zoologije »veda o ne-slonjih živalih«.