Slavko Barbarić, bosanski frančiškan, duhovnik, psihoterpevt in protagonist Marijinih prikazovanj v Medžugorju, 1946–2000.

Portret
Rojstvo 11. marec 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})
Dragićina[d]
Smrt 24. november 2000({{padleft:2000|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:24|2|0}}) (54 let)
Medžugorje[d]
Državljanstvo  Hrvaška[d]
Poklic duhovnik, pisatelj, pesnik, psihoterapevt
uredi
  • 3. februar 1985. (Nedelja). Videnje je bilo kot ponavadi. Nocoj nekoliko krajše kot sicer v teh dneh. Samo dve minuti. Prisotni so Marija, Ivan in Jakov. Bilo je sporočilo za patra Slavka, kakor je bilo obljubljeno včeraj v videnju. Izrečeno je bilo po Ivanu. Glasi se sledeče: »Jaz bi želela, da Slavko ostane tu, da vodi vse podrobnosti in zapiske, in da bi imeli na koncu mojega prikazovanja eno pregledno sliko o vsem. V tem času bom molila za patra Slavka posebej in za vse, ki delujejo v tej župniji.« (v Kroniki prikazovanj o Marijinem zavzemanju zanj, potem ko je mostarski škof Pavao Žanić 3. januarja 1985 prosil frančiškanski provincialat za njegovo premestitev iz Medžugorja)[1]
  • 1. VIII. 1985. (Četrtek). Mnogi me sprašujejo, kaj je z mojo premestitvijo. Pravega odgovora zaenkrat nima nihče od nas. Vsi čutimo, da moramo nekaj storiti, vendar kaj in kako. V vsakem primeru se mora delo v Medžugorju nadaljevati in to za vsako ceno. Ne sme se ga izdati. (v Kroniki prikazovanj o svojem vztrajanju v župniji, v kateri je ostal do svoje smrti, 24. novembra 2000)[1]
  1. 1,0 1,1 Međugorski fenomen: Tomislav Vlašić opušten iz reda, Md-tm.ba, pridobljeno 14. december 2016.