Križ: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Navedki o njem: + sveti Andrej
Vrstica 4:
 
== Navedki o njem ==
 
* Bodi pozdravljen, o križ, ki si bil posvečen s Kristusovim telesom in bil okrašen z njegovimi udi, kakor z dragocenimi biseri. Preden je Gospod stopil nate, si vzbujal zemeljsko bojazen. Zdaj pa si obdan z nebeško ljubeznijo in te zato sprejemamo kot dar. Verujoči vemo o tebi, kako veliko veselje vsebuješ, kako velike darove pripravljaš. Zdaj prihajam k tebi gotov in poln veselja, da tudi mene z radostjo sprejmeš kot učenca tistega, ki je bil na tebe pribit. /.../ O blaženi križ, ki si sprejel veličastvo in lepoto Gospodovih udov! /.../ Sprejmi me, popelji me daleč proč od ljudi in me vrni mojemu Učitelju – da me bo po tebi sprejel tisti, ki me je po tebi odrešil. Bodi pozdravljen, o križ; da, bodi zares pozdravljen! ([[sveti Andrej]])<ref>''Andrejevo trpljenje'' (začetek 6. stoletja); v: [[papež Benedikt XVI.]], ''[http://sl.radiovaticana.va/news/2016/11/29/duhovne_misli_benedikta_xvi_za_praznik_sv_andreja,_apostola/1275611 Kateheza Benedikta XVI. o sv. Andreju, apostolu]'', Sl.radiovaticana.va, pridobljeno 23. januar 2017.</ref>
 
* Tretja pot, to je [[Mao Cetung|Mao-Ce-Tungova]], bo osvobodila svet, ker je – tako zatrjujejo – evangeljska pot. Kako to? Vedeti moramo – tako pravijo – da je bila Palestina v Kristusovih časih prizorišče ''gverile''. Gverilci – [[Zeloti|gorečniki]] – so vodili krvav boj proti Rimljanom. Križanje samo je bilo rimska represalija proti njim. Tako je bil križ znamenje, povezano z ''gverilo'', še preden je postal krščansko znamenje. Kristusa so rimski beli zatiralci oropali državljanskih pravic in ga kot Juda razžalili, zato se je nujno znašel med revolucionarji. ([[papež Janez Pavel I.]] o mnenju privržencev komunistične revolucije, ki se sklicujejo na sicer pravo razlago ''križa''; iz domišljijskega pisma [[Gonzalo Fernández de Córdoba (1585–1645)|Don Gonzalu Fernandezu de Cordova]])<ref>Albino Luciani, ''Pisma veljakom'', prevod [[Drago Butkovič]], Družina, Ljubljana 1989, stran 80 {{COBISS|ID=7546880}}.</ref>