|
* Država ima v mnogih posameznih slučajih popolno pravico, da postopa proti društvom, na primer ako zasledujejo namene, ki so očitno nasprotni pravici in nravnosti ali kakorkoli javnemu blagru.<ref>Prav tam, stran 44.</ref>
* Državnim postavam in naredbam gré pokorščina v vesti le tedaj, ako se ujemajo s pametjo in zato seveda tudi z večno postavo božjo.<ref>Prav tam, strani 44-45.</ref>
* KerKo je človeškabil naravačloveški rod "po izvirnemzavidljivosti grehu[[satan]]a" omadeževanaod [[Bog]]a, stvarnika in delivca nebeških darov, nesrečno odpadel, se zaradje tegav rajšidve krazlični hudobijistranki razdelil, kakorkojih hprva se vedno za resnico in krepost, druga pa za nasprotje kreposti nagibain resnice bojuje. Prva je kraljestvo božje na zemlji, namreč cerkev [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], in kdor ji hoče biti srčni vdan, mora Bogu in njegovemu edinorojenemu Sinu iz cele duše in po vsem radovoljno služiti; druga je gledekraljestvo nravnostisatanovo, neogibnov potrebočegar oblasti so vsi tisti, daki se čutipo krotéžalostnem izgledu svojega voditelja in poželjivost[[Adam in Eva|prvih staršev]] branijo pokorščine večnobožjim postavam in si zapustivši Boga, mnogo proti pametiNjemu podvržeposkušajo.<ref>[[Leon XIII.]], ''Okrožnica Njih Svetosti papeža Leona XIII. o družbi framasonski'', Katoliška tiskarna, Ljubljana 1884, stran 81, {{COBISS|ID=32538625}}.</ref>
* Ker je človeška narava po [[Izvirni greh|izvirnem grehu]] omadeževana in se zarad tega rajši k hudobiji, kakor h kreposti nagiba, je glede nravnosti neogibno potrebo, da se čuti kroté in poželjivost pameti podvrže.<ref>Prav tam, stran 8.</ref>
== Viri ==
|
