Sveti Pavel

izraelski teolog, apostol, pisec novozaveznih pisem Svetega pisma, mučenec in svetnik
(Preusmerjeno s strani Pavel iz Tarza)

Sveti Pavel, izraelski teolog, apostol, pisec novozaveznih pisem Svetega pisma, mučenec in svetnik, med 5 in 15–okoli 67.

Portret
Portret
Rojstvo שאול התרסי in Saulus Tarsensis
cca. 5
Tarz[d], Cilicia[d], Rimsko cesarstvo
Smrt cca. 66
Rim[d], Rimska Italija[d], Rimsko cesarstvo
Državljanstvo antični Rim[d]
Poklic pisatelj, teolog, misijonar, duhovnik, rabin, popotnik, rokodelec

Navedki uredi

  • Kadar pogani, ki nimajo postave, po naravi izpolnjujejo to, kar veleva postava, so sami sebi postava, čeprav so brez postave. Ti dokazujejo, da je delo postave zapisano v njihovih srcih: o tem pričuje tudi njihova vest in misli, ki se medsebojno obtožujejo ali pa zagovarjajo. (Rim 2,14-15)
  • Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična. (Rim 3,8)
  • Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim. Če pa počenjam to, česar nočem, priznavam, da je postava dobra. Potemtakem tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega; kajti dobro hoteti je sicer v moji môči, dobro delati pa ni. Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem. Če pa delam to, česar nočem, tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. V sebi torej odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo. Kot notranji človek namreč z veseljem soglašam z Božjo postavo, v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega uma in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih. Jaz nesrečnež! Kdo me bo rešil telesa te smrti? Zahvaljen bodi Bog po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Potemtakem z umom služim Božji postavi, z mesom pa postavi greha. (o »samodejni« nagnjenosti h grehu in notranjih bojih, Rim 7,15-25)
  • Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. (Rim 8,26)
  • Kaj imaš, česar bi ne prejel? Če pa si prejel, kaj bi se ponašal, kakor bi ne prejel? (1 Kor 4,7)
  • Vaše telo je tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga. (1 Kor 6,19)
  • Kdor jé in pije, jé in pije svojo obsodbo, če ne razpoznava telesa. (o nevrednem uživanju Gospodovega kruha in vina, 1 Kor 11,29)
  • Črka ubija, Duh pa oživlja. (o razumevanju oziroma interpretaciji, 2 Kor 3,6)
  • Vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa. Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu. (Gal 3,27-28)
  • V Kristusu Jezusu nič ne velja ne obreza ne neobreza, marveč vera, ki deluje po ljubezni. (Gal 5,6)
  • Kristusova ljubezen presega vsakršno spoznanje. (Ef 3,19)
  • Kar je bilo zame dobiček, to sem zaradi Kristusa začel imeti za izgubo. Še več, za izgubo imam vse zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda. Zaradi njega sem zavrgel vse in imam vse za smeti, da bi bil Kristus moj dobiček in da bi se znašel v njem. (Fil 3,7-9)
  • Iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. (Kol 3,1-2)
  • Mi, ki še živimo in bomo ostali do Gospodovega prihoda, nikakor ne bomo prehiteli zaspalih. Kajti sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob Božji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa bomo mi, ki živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom. (o vstajenju ob drugem Jezusovem prihodu, 1 Tes 4,15-17)
  • Ko bodo govorili »Mir« in »Varnost«, tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba, kakor pride porodna bolečina nad nosečnico, in ne bodo ubežali. (1 Tes 5,3)
  • Kajti prej mora priti odpad in se razodeti človek nepostavnosti, sin pogube. Ta se bo uprl in se povzdignil nad vse, kar se imenuje Bog ali uživa Božje čaščenje, tako da se bo celo usedel v Božje svetišče in se razkazoval, da je Bog. Se ne spominjate, da sem vam pravil te reči, ko sem bil še pri vas? Veste pa tudi, kaj ga zdaj zadržuje, da se ne more razodeti pred časom. Skrivnost nepostavnosti je namreč že na delu; treba je samo, da se umakne on, ki zadržuje. In tedaj se bo razodel nepostavnež, ki ga bo Gospod Jezus usmrtil z dihom svojih ust in ga uničil z veličastjem svojega prihoda. Nepostavnežev prihod bo v skladu s satanovim delovanjem in se bo kazal z vso močjo, z znamenji in lažnimi čudeži. Z vsakovrstnim krivičnim zapeljevanjem se bo predstavljal tistim, ki gredo v pogubo, ker niso sprejeli ljubezni do resnice, da bi bili rešeni. Zato jim Bog pošilja delovanje blodnjave, da verjamejo láži: tako bodo obsojeni vsi, ki niso verjeli resnici, temveč so pritrjevali krivičnosti. (o Antikristu, 2 Tes 2,3-12)
  • Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripraven za vsako dobro delo. (2 Tim 3,16-17)
  • Čistim je vse čisto. Omadeževanim in nevernim pa nobena stvar ni čista, ampak sta omadeževana celo njihova um in vest. (Tit 1,15)
  • Morda je bil [Onezim, suženj] zato za kratek čas ločen od tebe [Filemon, Onezimov lastnik], da bi ga spet pridobil za zmeraj, in sicer ne več kot sužnja, ampak več kot sužnja, kot brata, nadvse ljubega najprej meni, še koliko bolj pa tebi, tako v mesu kot v Gospodu. Če me imaš torej za družabnika, ga sprejmi kakor mene. Če pa ti je prizadel kakšno krivico ali ti je kaj dolžan, zapiši to na moj račun. To pišem jaz, Pavel, s svojo roko: poravnal bom sam. Da ti ne omenim, da mi dolguješ celo sam sebe. Da, brat, naj imam od tebe korist v Gospodu: nakloni počitek mojemu srcu v Kristusu! (Flm 1,15-20)
  • Božja beseda je živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca. (Heb 4,12)
  • Po Jezusovi krvi stopamo v svetišče, in sicer po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje meso, in imamo tudi veličastnega duhovnika nad Božjo hišo. (Heb 10,19-21)
  • Vera je obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo. (Heb 11,1)

Navedki o njem uredi

  • In vendar je ravno najmanjši tvojih apostolov /.../, ko je strl napuh cesarskega namestnika [Sergija] Pavla in ga uklonil pod lahki jarem Kristusa ter napravil iz njega podložnika velikemu kralju, rad opustil svoje ime Savel in se poslej tudi sam imenoval Pavel v znamenje in v spomin na to veliko zmago. (Avguštin iz Hipona o spremembi apostolovega imena ob dogodku, opisanem v Apd 13,4-12)[1]
  • Mož majhne postave, plešaste glave in krivih nog, v dobrem telesnem stanju, z obrvmi zraščenimi skupaj in nekoliko ukrivljenega nosu, nadvse prijazen, zdaj je bil videti kot človek, zdaj je imel obraz angela. (Dela Pavla in Tekle)[2]
  • Oni je bil izučen v hebrejščini in izobraževal se je ob nogah Gamaliela, ki ga je brez zardevanja lahko klical za svojega učitelja, čeprav je bil ugleden [Pavel] kakor apostoli. Grškega govorništva ni cenil, kar pa je znal, je s ponižnostjo prikrival, tako da njegovo pridiganje ni temeljilo na prepričevanju z besedami, ampak na znamenjih kreposti. (Zagovor proti Rufinu 1,17)[3]
  • Mar si niso celo apostoli nasprotovali, ko sta se Pavel in Barnaba sprla glede Janeza, imenovanega Marko? Toda ostala sta prijatelja in šele plovba je ločila tadva, ki ju je združil Kristusov evangelij. Mar se ni taisti Pavel uprl Petru v obraz, ker ta ni hodil pravilno, v skladu z resnico evangelija? A vendar ga je imenoval svojega predhodnika in steber Cerkve ter mu predložil svoje oznanilo, da bi morda ne tekel ali da ne bi bil tekel v prazno. Saj se v vprašanju vere celo otroci ne strinjajo s starši in žene ne z možmi, pa vendar ne na račun družinske ljubezni. (Zagovor proti Rufinu 3,2)[4]
  • Videnja božjega bistva, kot so bila dana svetemu Pavlu, Mojzesu in našemu očetu Eliju, ki si je ob lahnem božjem šumljanju zagrnil obraz, so le bežna, pa se kljub temu sila redko dogajajo, skoraj nikoli ne le malokomu. Bog jih naklanja le tistim, v katerih sta zelo trdna duh Cerkve in božja postava. Takšni so bili zgoraj imenovani možje. (Janez od Križa)[5]
  • Tako vam je pisal tudi naš ljubi brat Pavel, seveda v skladu z njemu dano modrostjo, kakor piše tudi v vseh pismih, v katerih govori o tem. V njih so nekatere težkó umljive stvari, ki jih taki, ki niso poučeni, in so neutrjeni, zlorabljajo. (sveti Peter, 2 Pt 3,15-16)

Viri uredi

  1. Avguštin, Izpovedi 8,4; v: Avguštin, Izpovedi, prevod Anton Sovre, priredba Kajetan Gantar, Mohorjeva družba, Celje 2003, stran 152.
  2. Dela Pavla in Tekle (apokrif); v: John Drane, Pavel, Ognjišče, Koper 1987, stran 14, (COBISS).
  3. sveti Hieronim, Zagovor proti Rufinu, prevod Neža Sagadin, KUD Logos, Ljubljana 2010.
  4. Prav tam.
  5. Janez od Križa, Vzpon na goro Karmel, Družina, Ljubljana 2001, stran 201.