Papež Janez Pavel II.

papež Rimskokatoliške cerkve

Janez Pavel II., papež poljskega rodu, 1920–2005.

Portret
Rojstvo Karol Józef Wojtyła
18. maj 1920({{padleft:1920|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Wadowice[d]
Smrt 2. april 2005({{padleft:2005|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (84 let)
Apostolska palača[d], Rim[d]
Psevdonimi Andrzej Jawień, Stanisław Andrzej Gruda, Piotr Jasień
Državljanstvo  Poljska
Poklic rimskokatoliški duhovnik, pesnik, politik, pisatelj, zagovornik človekovih pravic, profesor, filozof, začasni diakon, latinski katoliški diakon, nadškof, katoliški škof
Pokopan bazilika sv. Petra, Tomb of John Paul II
Podpis
Spletna stran
vatican.va/holy_father/john_paul_ii/index.htm
uredi
  • Svetost je tista prava sila, ki je sposobna spremeniti svet.[1]
  • Desna diktatura je diktatura enega človeka. Ko ta umre, tudi režima ni več. Leve diktature pa vodi sistem, ki ga je veliko težje izkoreniniti.[2]
  • Svet, ki ne bi poznal odpuščanja, bi bil svet hladne in nespoštljive pravičnosti, v imenu katere bi vsakdo od drugih zahteval le svoje pravice. Tako bi vsemogoči egoizmi, ki ždijo v človeku, mogli življenje in človeško družbo spremeniti v sistem, kjer bi močnejši zatirali šibkejše, ali pa v prizorišče stalnega boja enih proti drugim.[4]
  • Če ne bi bil papež, bi želel iti v Medžugorje in pomagati pri sprejemu romarjev. (pričevanje kardinala Františka Tomáška o papeževih besedah)[7]
  • Če bi rekli, da se v Medžugorju nič ne dogaja, bi pomenilo zanikati živo molitveno pričevanje tisočev, ki so tam. (odgovor na vprašanje, ki ga je papežu postavil ameriški škof Michael David Pfeifer, kaj misli o Medžugorju)[8]
  • Pojdi tja inkognito in potem pridi, da mi boš poročal, kaj si videl. (škofu Pavlu Hnilici, ko mu je ta sporočil, da še ni še šel v Medžugorje, kakor je nameraval.)[9]
  • Medžugorje je nadaljevanje Fatime. (škofu Pavlu Hnilici v istem pogovoru, ko mu je papež pokazal knjigo Renéja Laurentina, v kateri je bilo objavljenih nekaj sporočil Kraljice miru)[10]
  • In sedaj se v molitvi vsak dan vrnimo v Medžugorje. (iz pisma prijateljema zakoncema Mareku in Zofiji Skwarnicki, z dne 29. maja 1992)[11]
  • Zahvaljujem se Zofiji za vse, kar zadeva Medžugorje. V molitvi grem tudi jaz vsak dan tja: združen sem z vsemi tistimi, ki molijo in ki od tam dobivajo klic k molitvi. Danes bolje razumemo ta klic. (besede, ki jih je papež napisal na podobico ob sprejemu Mareka in Zofije Skwarnicki 8. decembra 1992)[12]
uredi
  • Če hočeš postati svetnica, umri zdaj. Papež vse razglaša za svetnike! (Mati Terezija v odgovor eni izmed sester, ki jo je vprašala, kako lahko postane svetnica)[14]
  1. Janez Pavel II., Ne bojte se Cerkve, Družina, Ljubljana 1996, stran 48.
  2. Sławomir Oder, Saverio Gae, Zakaj je svet, Družina, Ljubljana 2001, stran 104.
  3. Wilhelm Mühs (zbral), Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih, Novi svet, Ljubljana 2007, misel 92.
  4. Janez Pavel II., Okrožnica o božjem usmiljenju, zbirka Cerkveni dokumenti 10, Družina, Ljubljana 1981, stran 33.
  5. Zakaj je svet, stran 154.
  6. Prav tam.
  7. Prav tam.
  8. Prav tam, stran 155.
  9. Prav tam.
  10. Prav tam.
  11. Prav tam.
  12. Prav tam.
  13. Sławomir Oder, Saverio Gaeta, Zakaj je svet, Družina, Ljubljana 2001, stran 95.
  14. James Martin, Nebesa (ni)so hec, Družina, Ljubljana 2014, stran 206.