Okolje.

Pregovori uredi

  • Pomankanje in revščina nas ne popravita, ampak pokvarita. (madagaskarski pregovor)
  • Kakršna matka, taka Katka. (slovenski pregovor)
  • Če je oče junak, bo sin gotovo vojak. (slovenski pregovor)
  • Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. (slovenski pregovor)
  • Kmet blizu mesta ima vse napake kmeta in meščana. (slovenski pregovor)
  • Ako živiš med volkovi, zavijal boš tudi ti po volčje. (slovenski pregovor)
  • En norec deset norcev naredi. (slovenski pregovor)
  • Ako mož ženo zmerja, jo otroci tolčejo. (slovenski pregovor)

Navedki uredi

  • Človekov odnos do okolja postaja v zadnjih desetletjih vse bolj vprašanje preživetja človeka: gre za preživetje človeka kot vrste.(Anton Trstenjak)[1]
  • Človek, ki je bil v zadnjem stoletju zmožen razkrojiti celo zadnje kemično nedeljive delce materije, atome, se je nenadno zgrozil, da je zmožen s tem revolucionarnim posegom v naravo docela zrušiti tudi ravnovesje »človek – okolje« in tako privesti svojo progresivno produktivnost do genocida lastne vrste.(Anton Trstenjak)[2]
  • Eden od ključnih vidikov v razmerju »človek – okolje« je prilagajanje ali adaptacija človeka na okolje; saj brez prave prilagoditve ni pravega razmerja, se zruši ravnovesje.

.(Anton Trstenjak)[3]

  • Tako opevana skrb za čistočo tako žal ne pomeni samo prekladanja nesnage z enega mesta na drugo, ampak tudi enormno uničevanje okolja, saj naravo močno onesnaži tudi sama proizvodnja čistil, in ne samo njihova uporaba.(Sandi Cvek)[4]
  • Okolje dodatno obremenjuje tudi njihova embalaža, oziroma vse tisto, kar naj bi te izdelke naredilo potencialnim uporabnikom bolj všečne. Iz absurdno velikih kupov smeti, ki jih razvajeni prebivalci razvitega sveta dnevno pridelamo, dež v zemljo izpira najbolj strupene kemikalije – živo srebro, težke kovine, topila, mazila, olja, barve, lake, pesticide.., od koder prej ali slej pridejo v vire pitne vode, hrano in s tem tudi v naša telesa, kjer se pridno kopičijo. Z zastrupljanjem in uničevanjem svojega okolja tako počasi, a vztrajno zastrupljamo in uničujemo tudi sami sebe.(Sandi Cvek)[5]

Glej tudi uredi

Viri uredi