Miki Muster

Miki Muster, slovenski pionir stripa, kipar, animator in ilustrator 1925–2018.

Rojstvo	Nikolaj Muster 22. november 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) Murska Sobota, Kraljevina Jugoslavija
Smrt	7. maj 2018({{padleft:2018|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (92 let) Ljubljana
Državljanstvo	Slovenija  SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  SHS
Poklic	animator, ilustrator, stripar, novinar, filmski režiser

Navedki

• Ko sem bil otrok, sem sanjal o tem, da bom zabaval generacije otrok in mislim, da mi je uspelo. Imam pa željo. Če imate tudi vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se meni.

• Opažam, da Zvitorepca berejo še danes, pa je že 45 let, odkar sem ga nehal risati. Vsi ga berejo, stari in mladi. Kaj ni to največ?

• Če se smejim jaz, bo gotovo smešno tudi drugim. Mora biti smešno in poučno.

• V svojih zgodbah sem skušal biti pozitiven. Moji junaki so se vedno borili proti slabemu in na koncu tudi zmagali.

• V mojih stripih nikoli ni bilo grobega nasilja. Res je kdaj padla kakšna buška, konec koncev ne moreš narediti zanimive zgodbe, če se nič ne dogaja. A tega, da je Lakotnik koga kdaj udaril, nisem razumel kot poučno.

• Menim, da je naloga karikaturista, da opozarja na napake, ki jih delajo politiki. Ne sme kritizirati politika kot osebo ali smešiti njega, ampak njegova dejanja. Če kaj narobe naredi ali kakšno bedasto zine, ga karikaturist opozarja.

• Risal sem za otroke od petega do devetdesetega leta, saj mora vsak človek ohraniti v sebi otroško dušo vse do poznih let. Če se zna človek nasmehniti v vsakdanjih težavah in ga v smeh spravi tudi kakšna moja zgodba, potem sem dosegel namen.

• Prejete nagrade me veselijo, a najlepše je, ko me ljudje ustavijo na cesti in mi rečejo, da sem jim s svojim delom polepšal odraščanje.

• Rojen sem bil v Murski Soboti. Torej sem pravi Prekmurec, po rodu in po srcu. Prekmurske ravnice in Goričko so mi od rane mladosti ostale v najlepšem spominu, čeprav že 70 let živim v Ljubljani. Vse šolske počitnice sem preživljal pri stari mami v Moravcih ali pri teti v Križevcih na Goričkem. To so bili najlepši meseci moje mladosti. Prekmurje je dalo slovenski kulturi kar nekaj kulturnikov, pisateljev, pesnikov in likovnikov, med katere se prištevam tudi sam. Upam, da sem s svojim življenjskim delom prispeval h kulturi svoje ožje domovine, h kateri me je in me bo vedno vleklo domotožje.

• Če ne bi bilo nje, bi verjetno narisal pol manj, zato sem ji hvaležen. Ona je bila res moja muza. Zdaj, ko je ni več, se vsak dan peljem na Žale, prižgem sveče, uredim grob in se z njo pogovorim. (o pokojni ženi)

• Računalnik je mrtev, na njem nikoli ne moreš potegniti poteze čez črto. Nikoli ne bom suženj tehnike.

• Vse življenje sem uresničeval svoje otroške sanje in ljudi sem hotel zabavat. (ob prejemu Prešernove nagrade)

• Moja domišljija je bogata, zato zgodbe niso bile težava.

O njem

• Eden je zdravnik, drugi inženir, tretji pa Miki Muster. Saj tega pa poznate, ne? (Mustrova mama o svojih sinovih)

• MIKI MUSTER kot doslej najbolj izraziti slovenski ustvarjalec grafične literature, kot avtor, ki je v disnejevski tradiciji karikaturističnega živalskega stripa ustvaril svojstvene kvalitetne dosežke zlasti v zgodnejšem obdobju, iz katerega vrsta stripov tako po risarski neoporečnosti kot po scenaristični obdelavi spada med temelje slovenskega in jugoslovanskega stripa in se hkrati uvršča med klasike evropske devete umetnosti. (v utemljitvi nagrade Andrij Maurovića leta 1978)

• Mustrovi stripi vsebujejo spoj precizne obrisne linije, stilizacijo in realistični perfekcionizem, zanesljivo kompozicijo, pregledno kadriranje, brezhibno animacijo likov, stripovsko dinamiko, scenaristično inventivnost in tekoče dialoge. (v utemeljitvi Prešernove nagrade)

• Muster se je precej razlikoval od tipičnega slovenskega homo stripiensa: bil je urejen, umirjen, staromoden, zmeren, zadržan in kultiviran gospod. A blagim maniram navkljub je bil tudi trmast, odločen, fanatičen deloholik, ki je tiho izbojeval svojo zmago proti sistemu. Predvsem pa se ga bomo spominjali kot človeka, ki je tako rekoč iz nič ustvaril svoje sanje. In te sanje so postale sestavni del številnih otroštev, tudi mojega. (Zoran Smiljanić, slovenski ilustrator)