Karel Destovnik - Kajuh

slovenski pesnik, prevajalec, politični aktivist, član odporniškega gibanja in jugoslovanski narodni heroj (1922–1944)
(Preusmerjeno s strani Karel Destovnik)

Karel Destovnik - Kajuh, slovenski pesnik in partizan, 1922–1944.

Portret
Rojstvo 13. december 1922({{padleft:1922|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Šoštanj[d]
Smrt 22. februar 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (21 let)
Žlebnik[d]
Državljanstvo  Kraljevina Jugoslavija[d]
 SHS
Poklic jezikoslovec, pesnik, prevajalec, partizan, politični aktivist

Navedki uredi

  • Da bomo z barbarskimi klici hiteli preko zemlje,
    da bomo pobijali vse, razrušili vse,
    mi, ki čitamo Byrona, Gorkega, Bloka, Puškina,
    in da bomo jutri divjali s peno
    krvavo na ustih.
    Uživali bomo ob krvi nedolžnih teles.
    O, ne ... o, ne ...
    Kako sram me je ...( (kitica pesmi Slutnja)[2]
  • Bosa pojdiva, dekle, obsorej
    bosa pojdiva prek zemlje trpeče,
    sredi razsanjanih češnjevih vej
    sežem ti nežno v dlani koprneče. (kitica iz pesmi Bosa pojdiva, dekle, obsorej)[5]
  • Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi
    in lajajo, da nas je malo,
    da bi v uporu vse pobralo ... (kitica pesmi Slovenska pesem)[1]
  • Prižgite petrolejko,
    da kot plamen zagori,
    uprite se,
    kot smo uprli se jim mi.
    Saj niso bratje vam — fašistične zveri. (kitica pesmi Nemcem)[7]
  • Ne peti,
    rjoveti
    bi morali,
    v teh dneh
    poeti. (verzi iz pesmi Poetom)[8]
  • Ljudje,
    če v vaših bi očeh razbral,
    po kakšnih hodite poteh,
    in če vsakdo od vseh srca
    na dlaneh bi dal,
    da človek bi človeka prepoznal,
    takrat bi v hipu
    stari svet propal (kitica pesmi Ko človek bo človeka prepoznal)[10]

O njem uredi

  • Kajuh je znal vse svoje pesmi na pamet. In ko je tako govoril, smo strmeli vanj, v ostri profil njegovega razširjenega, smelega obraza, v njegove kuštrave, uporne lase in njegove široko razprte, bleščeče oči, v katerih so se, kakor od tabornega ognja, vžigali plameni borbenega navdušenja in uporniškega zanosa! Prenekaterikrat sem ga poslušal, kako je recitiral svoje pesmi: vedno na novo jih je doživljal, poustvarjal, iz srca dajal ljudem. (Emil Cesar, slovenski urednik in literarni zgodovinar)[12]
  • Šestnajstletnik obsoja socialne krivice, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh.[13]
  • Njegova pesem ni poziv k maščevanju, k boju v slogu 'zob za zob in glavo za glavo', namenjen zgolj rušenju starega sveta in prevzemu oblasti, ampak je tudi poziv k etični prenovi človeka, h gradnji socialno pravičnejšega in humanejšega družbenega reda, zato je ta 'boj' tudi 'sedanji', aktualen in bo tak tudi ostal. (Mihael Glavan,slovenski bibliotekar)[14]
  • Imamo z njim velikega poeta, ki ni samo poosebljeni dokument časa, temveč izpovedovalec najgloblje in najbolj čiste, nadčasovne človečnosti. (Matjaž Kmecl, slovenski literarni zgodovinar in politik)[15]
  • Kajuh v slovenski kolektivni zavesti uteleša lik pesnika-junaka. Že njegova predvojna poezija prav drhti od želje, da bi se vrgel v boj. Pripadal je mladi generaciji revolucionarjev, ki so že pred vojno vedeli, da bodo doživeli revolucijo, in so bili pripravljeni na vse. To revolucijo so si predstavljali v duhu Sovjetske zveze; če beremo Kajuhova pisma, v katerih si dopisuje z najboljšim prijateljem Kostjo Nahtigalom, vidimo, da je sovjetsko ideologijo sprejemal kot vernik, brez kritičnosti. Ampak takoj, ko spregovori kot pesnik, se vse spremeni v neznansko živost; tudi ko neposredno izpoveduje te ideje, njegova poezija nikoli ne ostaja samo na ravni deklarativnosti, ampak je v njej vse doživljeno kot najgloblja notranja nujnost, vse v njegovi poeziji je občuteno telesno intenzivno, vse gre skozi kosti, živce, kri; na trenutke se dogaja pravi 'teater krutosti. (Miklavž Komelj, slovenski pesnik in umetnostni zgodovinar)[1]
  • Sam pa vedno menim: kar je človek naredil iskreno in globoko iz srca za slovenstvo – ne glede na politično opcijo –, je izjemno pomembno, ne glede na politično opcijo. (Ivan Sivec, slovenski pisatelj)[16]
  • Kar pretrese nas, ko beremo, kako ga skrbi za mater in se sprašuje, kje je. Svoji materi se tudi opravičuje, zakaj bo umrl. Mati ga je učila ljubezni do naroda, zato ji v slutnji svoje smrti pove, da se bo za narod žrtvoval in mu daroval svoje življenje. Tako ga smrti ni več strah. Ljubezen do matere in do domovine je še večja, zato lahko vzklikne: ” Lepo je, veš mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti”. Kajuh nas uči, da spoštujemo vsakega človeka, ki je pripravljen umreti, ne iz sovraštva, ampak iz ljubezni. (Bogdan Knavs, slovenski frančiškan)[17]
  • Kajuh je klasik slovenske poezije, to je nesporno. Da je aktualen, je tudi jasno. V kapitalizmu, ko imajo eni vse in drugi ničesar. Kot se dogaja to z energetiko, ko je vse umetno ustvarjeno, da nekateri blazno služijo, mi pa bi morali varčevati. Med nas vnašajo nemir. To ni prav. Kajuh je bil točno proti temu. Proti kapitalizmu, proti vojnam, nasilju države nad državo. (Vlado Vrbič, slovenski kulturni delavec)[18]

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Enaindvajsetletnik, ki je izkrvavel med svojimi verzi, delo.si, 19. februar 2024.
  2. KAREL DESTOVNIK-KAJUH (1922-1944), mklj.si, pridobljeno 19. februar 2024.
  3. Kajuh - zbrane pesmi, pridobljeno 19. avgust 2017.
  4. KAREL DESTOVNIK – KAJUH, pridobljeno 14. oktober 2017.
  5. Karel Destovnik - Kajuh, rtvslo.si, pridobljeno 19. februar 2024.
  6. Silva Ponikvar, knjiznica-velenje.si, pridobljeno 19. februar 2024.
  7. Kajuhov opus na spletu, knjiznica-velenje.si, pridobljeno 21. februar 2024.
  8. S puško in knjigo: »Ne peti, rjoveti bi morali, v teh dneh, poeti«*, delo.si, pridobljeno 19. februar 2024.
  9. Kajuh moj pesnik, knjiznica-velenje.si, pridobljeno 21. februar 2024.
  10. Karel Destovnik – Kajuh: Ko človek bo človeka prepoznal, scepecpoezije.si, pridobljeno 21. februar 2024.
  11. "Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo": 100-letnica rojstva Karla Destovnika - Kajuha, rtvslo.si, pridobljeno 21. februar 2024.
  12. »Kričal bi od žalosti in sreče, tako Te ljubim«, old.delo.si, pridobljeno 21. februar 2024.
  13. Mineva sto let od rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha, veza.sigledal.org, pridobljeno 21. februar 2024.
  14. Pesnik današnjega boja, primorske.svet24.si, pridobljeno 21. februar 2024.
  15. Poet, ki rjove še 80 let po smrti, delo.si, pridobljeno 21. februar 2024.
  16. Kam je izginila naša širina?, rtvslo.si/, pridobljeno 21. februar 2024.
  17. Karel Destovnik Kajuh (13. 12. 1922 – 22. 2. 1944), paterbogdan.si, pridobljeno 21. februar 2024.
  18. Kajuha bi nove krivice spet bolele, delo.si, pridobljeno 21. februar 2024.