Janez Menart

Janez Menart, slovenski pesnik, prevajalec in urednik, 1929–2004.

Rojstvo	29. september 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) Maribor
Smrt	22. januar 2004({{padleft:2004|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (74 let) Ljubljana
Psevdonimi	Mile Šturm
Državljanstvo	Slovenija  SFRJ  Kraljevina Jugoslavija
Poklic	jezikoslovec, pesnik, prevajalec, scenarist, režiser
Pokopan	Centralno pokopališče Žale

Navedki

• Človekova dolžnost je, da se bori za pravico, če je le najmanjša možnost za uspeh, pa tudi če je ni. To mora storiti vsakdo, kot pač zna in more. (zapis iz leta 1987)

• Moje pesmi so bile zmerom namenjene ljudem, ki berejo, ker pač berejo, zaradi notranje potrebe in jim gre za neposredno sporočilo.

• Poezija je bledi odblesk tistega, kar vsakdo čuti, a ne zna nihče povedati. Tisto neizrekljivo “nekaj” se izlije iz srca, otrdi v črke in se spet omehča v svojo prvobitnost, ko pride skozi oči in možgane v drugo srce. A dveh enakih src ni na svetu. Zato je pesem pogostoma le približno tisto, kar je hotel povedati pesnik, in je pretežno le vzgib za sprostitev in usmerjanje bralčevega notranjega življenja. In to je tista magična moč, ki oživlja pravo poezijo, da ne more zastareti. (v zbirki Pesmi štirih leta 1953)

• Satirik mora imeti smisel za humor, razen tega pa mora biti tudi sam občutljiv in ranljiv, kajti le v tem primeru bo vedel, kako mora napisati, da bo puščica res zaskelela.

• Moje kraljestvo ni od tega sveta, jaz pišem pesmi, tukaj pa si služim kruh.

• In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da slast je v tem, da grem.

• Pri pisanju pesmi se trudim v prvi vrsti za to, da bi bila pesem razumljiva predvsem meni samemu, da bi verze napisal tako, da bi v njih čim bolj natančno izrazil tisto, kar bi rad povedal.

• Svet je lep tembolj, ker je minljiv.

• Prevajati sem začel zelo zgodaj, kmalu po prvih objavah izvirne poezije. Mislim, da mora imeti vsak narod v svojem jeziku prevedena vsaj največja dela svetovne književnosti, vsaj pesniška. Zato je pri maloštevilnih narodih dolžan prevajati vsak, ki se čuti sposobnega. Jaz se. Zato prevajam, kolikor le morem. Prevajam iz pesniškega užitka. Ker je največ užitka pri najtežjih pesmih, prevajam res najrajši težke pesnike … Dober prevajalec je zmerom nekakšen ‘mali avtor’, brez katerega avtor v prevajalčevem jeziku sploh ne obstaja.

• Ker Slovenija pri tem (tako kot velika večina manjših držav) ne more računati na svojo politično, denarniško ali gospodarsko pomembnost, ji k mednarodni uveljavitvi poleg izjemnih, specializiranih dejavnosti in nekaterih svetovno renomiranih proizvodov lahko pomagajo predvsem dober glas napredne, urejene, čiste in poštene dežele, turizem ter znanost in kultura v najširšem pomenu besed.( V knjigi Slovenec v Srboslaviji)

• Reklamerstvo na televiziji je nekaj grozljivega, zlasti za ženske vložke, jaz sem postal tako rekoč že specialist.

• Ni večje sreče, kot ko pesnik prvič v življenju odpre knjigo in vidi znotraj svoje ime.

• Najlepši glagol je živeti.

• Dočakal sem spoštljiva leta, ko svet skoz belo mreno zrem. Razum si nič več ne obeta, prišel je čas, da končno grem..

O njem

• Si iskren, resničen pesnik, ki bo pisal iz bolečine in spoznanj! (Janez Avsec, slovenski pesnik)

• Planetarna enotnost je bila na silo pretrgana, zato je človek kot tak nujno potreboval povezovalne elemente. In ena najbolj iskrenih, najbolj intimnih in hkrati najbolj elegičnih vsebin je poezija. Sposobnost prehajanja teh globeli pa je bila dana le redkim, izbranim. Janez Menart je nedvomno eden izmed.(Gregor Bauman, slovenski novinar)