Haile Selassie I.
Haile Selassie I., etiopski cesar, 1892–1975.
Rojstvo |
Täfäri Mäkonnän 23. julij 1892 Ejersa Goro[d], Kraljevina Kenija[d] |
---|---|
Smrt |
27. avgust 1975 (83 let) Adis Abeba[d], Derg[d] |
Državljanstvo | Kraljevina Kenija[d] |
Poklic | politik, vladar |
Pokopan | Stolnica sv. Trojice, Adis Abeba |
Navedki
uredi- Narod, ki barva svoje telegrafnice zato, da ne bi tako brezupno osamljene štrlele kvišku, ne more propasti! (ko so mu pokazali Postojnsko jamo med obiskom Slovenije)[1]
- Hišo, zgrajeno na granitu in na močnih temeljih, ne bodo mogli podreti ne silen napad močnega dežja, ne deroč hudournik ali močni vetrovi. Nekateri so napisali zgodbo mojega življenja, ki jo predstavljajo kot resnico. Dejansko pa izhaja iz neznanja, napak ali zavisti. Vendar ne morejo otresti resnice iz njenega mesta, četudi poskušajo prepričati druge drugače. (v predgovoru angleškega prevoda avtobiografije Moje življenje in napredek Etiopije (My Life and Ethiopia's Progress))
- Ne glede na Gospodovo kraljestvo na tej Zemlji ni naroda, ki bi bil boljši od drugega. Če se zgodi, da si močna vlada umisli nekaznovano uničiti slabotnejše ljudstvo, potem zanje udari zvon, ki naznanja njihov priziv Ligi narodov, da omogoči pravično sodbo v vsej svobodi. Bog in zgodovina si bosta zapomnila vašo sodbo. (v nagovoru Društvu narodov, 20. junij 1936)
- Odločili smo se končati to najbolj neenako, najbolj nepravično, najbolj barbarsko vojno današnjega časa in si izbrali pot v izgnanstvo z namenom, da naši ljudje ne bi bili iztrebljeni in da bi se lahko popolnoma in v miru posvetili temu, kako ohraniti neodvisnost našega cesarstva. (v telegramu Društvu narodov po padcu glavnega mesta Addis Abebe)
- Dokler filozofija, ki postavlja eno raso nad drugo, ne bo končno in trajno diskreditirana in opuščena; dokler ne bo več prvorazrednih in drugorazrednih državljanov kateregakoli naroda; dokler barva človekove kože ne bo nič bolj pomembna kot barva njegovih oči; dokler osnovne človekove pravice ne bodo zagotovljene vsem ne glede na njihovo raso; do tega dne bodo sanje o dolgotrajnem miru, svetovnem državljanstvu in vladavini mednarodne morale ostale le izmuzljiva iluzija, ki jo lahko zasledujemo, a nikoli dosežemo. (v nagovoru Organizaciji združenih narodov, 17. maj 1966)[2]
- Pogledati moramo vase, globoko v naše duše. Postati moramo nekaj, kar nikoli nismo bili in za kar so nas naša izobrazba, izkušnje in okolje slabo pripravili. Postati moramo večji kot smo bili, pogumnejši, širšega duha in pogleda. Postati moramo člani nove rase, preseči malenkostne predsodke, ker smo dolžni skrajne vdanosti, ne narodom, ampak našemu tovarišu znotraj človeške družbe. (v nagovoru Organizaciji združenih narodov, 17. maj 1966)[2]
Navedki o njem
uredi- Mojo mladostno predstavo o bratstvu in socializmu, ki sem jo kot študent ljubljanske univerze utrjeval v internacionalni delovni brigadi na progi Šamac-Sarajevo, je globoko razočarala Titova »neuvrščena« jahta, nabasana z dragocenimi preprogami in čipkami in kaj jaz vem še s čim, ki je zaplula k črnskemu plejbojskemu cesarju Haileju Selassieju, na čigar dvorcu se je jedlo z zlatimi žlicami, v jugoslovanskih bolnišnicah pa ni bilo penicilina zoper najhujše bolezni! Janko Messner, 2002)
- Nedeljski pokop cesarja je civilizacijsko dejanje, ki ne oznanja sprave s Selassiejevo monarhijo, a je zadoščenje za njegovo rodbino, Etiopsko pravoslavno cerkev, za katero je bil cesar voditelj, in za milijonsko rastafarijansko versko ločino na Jamajki, ki je vladarja Selassija, okronanega leta 1930, razglasila za boga. (Avgust Pudgar, 2000)
- Burning Spear, This Man, 1995.
This man I know him so long, I never want |
Ta mož, poznam ga že dolgo, nikoli ne želim |
Viri
uredi- ↑ Girma T. Fantaye: “Ne moremo živeti v zaporu!, Val202.rtvslo.si, pridobljeno 14. december 2018.
- ↑ 2,0 2,1 "Čigava vojska in kakšen mir?, Zofijini.net, pridobljeno 14. december 2018.