Friedrich Nietzsche

nemški filozof in klasični filolog (1844–1900)

Friedrich Nietzsche, nemški filozof in pesnik, 1844–1900.

Portret
Rojstvo Friedrich Wilhelm Nietzsche
15. oktober 1844({{padleft:1844|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Röcken[d], Provinca Saška[d], Kraljevina Prusija[d]
Smrt 25. avgust 1900({{padleft:1900|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (55 let)
Weimar[d], Saška - Weimar - Eisenach[d], Nemško cesarstvo[d]
Državljanstvo  Kraljevina Prusija[d]
Poklic filozof, pesnik, pisatelj, skladatelj, pedagog, klasični filolog, glasbeni kritik, klasični učenjak, dramatik
Pokopan Lützen
Podpis
Spletna stran
pacelli-edition.de/Biographie/14013
uredi
  • Le tisti naj bi posedoval, ki ima duha; drugače je bogastvo javna nesreča. (o bogastvu)
  • Aristokratska duša samo sebe spoštuje. (o duši)
  • Noč je in iz studencev brizgajo višji zvoki. Tudi moja duša je brizgajoči studenec. (o duši)
  • Brez glasbe bi bilo življenje zmota. (o glasbi)
  • Glasba ponuja strastem sredstvo, da same igrajo. (o glasbi)
  • Ljudje bi bili strašni zločinci, če bi zares potrebovali vse zakone, ki jih ustvarjajo. (o svobodi)
  • Imamo umetnost, da ne bi umrli od resnice. (o umetnosti)
  • Vojna in hrabrost sta izvršili več velikih stvari kot ljubezen do bližnjega. Ne vaša usmiljenost, temveč hrabrost je doslej rešila nesrečnike. (o vojni)
  • Kar delamo, ne bodo nikoli razumeli in vedno sprejemali in grajali. (o zgodovini)
  • Vsako umetnost, vsako filozofijo, lahko smatramo kot zdravilo za življenje, adjuvant za njegovo rast ali balzam za oboje: vedno se potegujejo za trpljenje in trpeče. (o filozofiji)
  • V ljubezni je vedno nekaj nesmisla. Vedno je tudi nekaj pameti v nesmislu. (o ljubezni)
  • Kako malo imamo domišljije za bolečine, ki jih povzročamo drugim. (o bolečini)
  • Morala je eno najboljših sredstev, da vlečete človeštvo za nos. (o morala)
  • Vsak ima ravno toliko samovšečnosti, kolikor mu manjka razuma. (o razumu)
  • Pravi moški želi dvoje: nevarnost in igro. Zato želi ženo kot najnevarnejšo igračko. (o moških)
  • Arhitektura je izraz moči s pomočjo oblik.
  • Če človečnosti manjka cilj - ali ne manjka tudi človečnost sama? (o cilju)
  • Norost je pri posameznikih nadvse redek pojav, pri strankah, družbah, državah in epohah pa pravilo. (o norosti)

Tako je govoril Zaratustra

uredi
  • Če življenje ne bi imelo smisla in bi moral izbrati nesmisel, bi bil tudi zame največji nesmisel najbolj vreden izbire. (o življenju)
  • Ljubimo življenje, ne, ker smo vajeni življenja, temveč ker smo vajeni ljubljenja. (o življenju)
  • Ljubite mir kot orodje za nove vojne. In kratek mir bolj kakor dolgega. (o vojni)
  • Smete imeti samo sovražnike, ki jih moraš sovražiti, ne pa sovražnikov za zaničevanje. (o vojni)
  • Veliko preveč se jih rodi: za odvečne je bila iznajdena država! (o vladanju)
  • Ljubezen do bližnjega je beg pred samim sabo. (o ljubezni)
  • Varuj se napadov svoje ljubezni! Samotni prehitro ponudi roko tistemu, ki ga sreča. (o samoti)
  • Majhno maščevanje je bolj človeško kakor nobeno. (o maščevanju)
  • Uglednejše je narediti se, da nimaš prav, posebej, kadar imaš prav. Samo moraš biti za to zadosti bogat. (o zmoti)
  • Veliko kratkih norosti – ljubezen. Dolga neumnost – zakon. (o zakonski zvezi)
  • Slabo plačujemo učitelju, če zmeraj ostanemo samo učenci. (o učenju)
  • Velike obveznosti ne rodijo, temveč maščevalnost. (o maščevanju)
  • Najbolj krivični nismo proti tistemu, ki nam je zoprn, temveč nasproti tistemu, ki nam ni sploh nič mar. (o krivici)
  • Življenje je studenec veselja; ampak kjer pije tudi sodrga, so vsi vodnjaki zastrupljeni. (o družbi)
  • Pravičnost govori takole: »Ljudje niso enaki.« (o družbi)
  • V gorovju je najkrajša pot z vrha na vrh: ampak za to moraš imeti dolge noge. Izreki naj bodo vrhovi: in tisti, katerim govoriš, veliki in postavni. (o izrekih)
  1. Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 101.