Friedrich Nietzsche
nemški filozof in klasični filolog (1844–1900)
Friedrich Nietzsche, nemški filozof in pesnik, 1844–1900.
Rojstvo |
Friedrich Wilhelm Nietzsche 15. oktober 1844 Röcken[d], Provinca Saška[d], Kraljevina Prusija[d] |
---|---|
Smrt |
25. avgust 1900 (55 let) Weimar[d], Saška - Weimar - Eisenach[d], Nemško cesarstvo[d] |
Državljanstvo |
Kraljevina Prusija[d] |
Poklic | filozof, pesnik, pisatelj, skladatelj, pedagog, klasični filolog, glasbeni kritik, klasični učenjak, dramatik |
Pokopan | Lützen |
Podpis | |
Spletna stran | |
pacelli-edition.de/Biographie/14013 |
Navedki
uredi- Le tisti naj bi posedoval, ki ima duha; drugače je bogastvo javna nesreča. (o bogastvu)
- Aristokratska duša samo sebe spoštuje. (o duši)
- Noč je in iz studencev brizgajo višji zvoki. Tudi moja duša je brizgajoči studenec. (o duši)
- Brez glasbe bi bilo življenje zmota. (o glasbi)
- Glasba ponuja strastem sredstvo, da same igrajo. (o glasbi)
- Ljudje bi bili strašni zločinci, če bi zares potrebovali vse zakone, ki jih ustvarjajo. (o svobodi)
- Imamo umetnost, da ne bi umrli od resnice. (o umetnosti)
- Vojna in hrabrost sta izvršili več velikih stvari kot ljubezen do bližnjega. Ne vaša usmiljenost, temveč hrabrost je doslej rešila nesrečnike. (o vojni)
- Kar delamo, ne bodo nikoli razumeli in vedno sprejemali in grajali. (o zgodovini)
- Vsako umetnost, vsako filozofijo, lahko smatramo kot zdravilo za življenje, adjuvant za njegovo rast ali balzam za oboje: vedno se potegujejo za trpljenje in trpeče. (o filozofiji)
- V ljubezni je vedno nekaj nesmisla. Vedno je tudi nekaj pameti v nesmislu. (o ljubezni)
- Kako malo imamo domišljije za bolečine, ki jih povzročamo drugim. (o bolečini)
- Morala je eno najboljših sredstev, da vlečete človeštvo za nos. (o morala)
- Vsak ima ravno toliko samovšečnosti, kolikor mu manjka razuma. (o razumu)
- Pravi moški želi dvoje: nevarnost in igro. Zato želi ženo kot najnevarnejšo igračko. (o moških)
- Arhitektura je izraz moči s pomočjo oblik.
- Če človečnosti manjka cilj - ali ne manjka tudi človečnost sama? (o cilju)
- Norost je pri posameznikih nadvse redek pojav, pri strankah, družbah, državah in epohah pa pravilo. (o norosti)
Tako je govoril Zaratustra
uredi- Če življenje ne bi imelo smisla in bi moral izbrati nesmisel, bi bil tudi zame največji nesmisel najbolj vreden izbire. (o življenju)
- Ljubimo življenje, ne, ker smo vajeni življenja, temveč ker smo vajeni ljubljenja. (o življenju)
- Ljubite mir kot orodje za nove vojne. In kratek mir bolj kakor dolgega. (o vojni)
- Smete imeti samo sovražnike, ki jih moraš sovražiti, ne pa sovražnikov za zaničevanje. (o vojni)
- Veliko preveč se jih rodi: za odvečne je bila iznajdena država! (o vladanju)
- Ljubezen do bližnjega je beg pred samim sabo. (o ljubezni)
- Varuj se napadov svoje ljubezni! Samotni prehitro ponudi roko tistemu, ki ga sreča. (o samoti)
- Moški je za žensko orodje: namen je zmeraj otrok. (o moških in ženskah)
- Sreči moškega se reče: hočem. Sreči ženske se reče: on hoče. (o moških in ženskah)
- Ko greš k ženskam, ne pozabi s sabo vzeti biča. (o moških in ženskah)
- Majhno maščevanje je bolj človeško kakor nobeno. (o maščevanju)
- Uglednejše je narediti se, da nimaš prav, posebej, kadar imaš prav. Samo moraš biti za to zadosti bogat. (o zmoti)
- Veliko kratkih norosti – ljubezen. Dolga neumnost – zakon. (o zakonski zvezi)
- Slabo plačujemo učitelju, če zmeraj ostanemo samo učenci. (o učenju)
- Velike obveznosti ne rodijo, temveč maščevalnost. (o maščevanju)
- Najbolj krivični nismo proti tistemu, ki nam je zoprn, temveč nasproti tistemu, ki nam ni sploh nič mar. (o krivici)
- Življenje je studenec veselja; ampak kjer pije tudi sodrga, so vsi vodnjaki zastrupljeni. (o družbi)
- Pravičnost govori takole: »Ljudje niso enaki.« (o družbi)
- V gorovju je najkrajša pot z vrha na vrh: ampak za to moraš imeti dolge noge. Izreki naj bodo vrhovi: in tisti, katerim govoriš, veliki in postavni. (o izrekih)
Viri
uredi- ↑ Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 101.