Odpre glavni meni

NavedkiUredi

  • Biti soprog je polna zaposlitev. Zato tako številnim soprogom spodleti. Stvari se ne morejo docela posvetiti. (Enoch Arnold Bennett)
  • Mati me je varovala pred svetom, oče mi je z njim grozil. (Quentin Crisp)
  • Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če bratje složno prebivajo skupaj! (kralj David)[1]
  • So časi, ko se zdi, da pomeni starševstvo le hranjenje ust, ki vas grizejo. (Peter De Vries)
  • Dajte, matere in očetje (po vsej deželi), in ne kritizirajte, kar ne razumete. (Bob Dylan)
  • Rad bi uresničil bratstvo ali enakost ne samo bitji, ki jim pravimo človeška, temveč z vsem življenjem, celo s takimi bitji, ki se plazijo po zemlji. (Mahatma Gandhi)
  • Družina je prav koristna... Celo žena včasih. (Andrej Hieng)
  • Mož lahko vara ženo, ker je nanjo rahlo navezan, kadar je prav navezan drugod. (Jean de La Bruyere)
  • Pomagaj svojemu bratu, pa naj bo zatiralec ali zatirani. (Mohamed)
  • Mož, pravi mož ne sovraži; njegova jeza in slaba volja ne sežeta čez minuto. (Napoleon Bonaparte)
  • Ah, kakšno zmedeno pajčevino tko starši, kadar mislijo, da so njihovi otroci naivni. (Ogden Nash)
  • Družine imajo rajši vdove kot neporočene matere, vendar ravno komaj. (Jean Paul Sartre)
  • Tvoj brat, prijatelj, je zakonski sin, v zakonu ga je možu dala žena: če ga je varala, je njena stvar, v tako tveganje gre slednji mož, ki vzame žensko. (William Shakespeare)
  • Glej, kako dobro in kako prijetno, da složno bratje prebivajo skupaj! (Sveto pismo)
  • Družina je posebno orodje v Božji roki, saj je na prvem mestu družina tista, po kateri nam hoče Bog povedati, da smo ustvarjeni za večje reči, namreč, da bi ljubili in bili ljubljeni. Kakršne so naše družine, takšni bodo naši sosedski odnosi, in temu ustrezne bodo naše vasi, mesta in vsa dežela. Če postane družina kraj ljubezni in miru in svetosti, bodo tudi države in naš svet živel v ljubezni, v miru in edinosti, z Bogom in med seboj. (Mati Terezija)[2]
  • Družina je prostor, kjer se izražajo najgloblja čustva pripadnosti, ljubezni in medsebojne povezanosti. Je prostor, kjer je otrok brezpogojno sprejet zaradi sebe samega. Je prostor njegove največje varnosti in gotovosti. Vsega tega pa v patoloških družinah ni. (Andrej Perko)[3]

Razkol z družinoUredi

  • Ni mogel prenašati skupnega življenja z očetom in sorodniki, ker niso marali živeti po božjih zapovedih. Ker je poln božjega Duha po neki naravni ali bolje božji in resnični filozofiji mislil na višje stvari, kot je domišljava življenjska slava, in odklanjal čutno sladostrastnost, je skrivaj ušel svojim domačim in se brez skrbi za vsakdanje potrebe predal vodstvu upanja in vere v Boga ter je pod varstvom božjega Duha prišel v Cezarejo, kjer mu je bil pripravljen venec mučeništva za vero. (Evzebij Cezarejski o mladem študentu in mučencu, svetem Afijanu)[4]
  • Filej, prosi, da se razveljavi obsodba. (besede Filejevega brata, ko je bil Filej obsojen na obglavljenje, ker ni želel opraviti daritve na čast državnih bogov po cesarski odredbi; brat je bil eden izmed odvetnikov na sodnem procesu, ki ga je vodil pokrajinski namestnik Kulcijan)
    Ali prizivaš? (vprašanje Kulcijana Fileju)
    — Ne prizivam. Nikar ne maraj za tega nesrečneža! Jaz namreč se zelo zahvaljujem cesarju in namestniku, ker sem postal sodedič Jezusa Kristusa. (Filej, tik pred tem, ko so ga odpeljali na morišče)[5]
  • Imaš ženo? (Prob, pokrajinski namestnik na sodnem procesu proti škofu Ireneju Sirmijskemu)
    — Nimam je. (Irenej)
    Imaš otroke? (Prob)
    — Nimam jih. (Irenej)
    Imaš starše? (Prob)
    — Nimam jih. (Irenej)
    Kdo pa so bili tisti, ki so jokali pri zadnjem zasliševanju? (Prob; na prejšnje zasliševanje so prišli Irenejevi starši, otroci, žena, sorodniki, služinčad, sosedi in prijatelji in ga v solzah roteče poskušali pregovoriti)
    — Moj Gospod Jezus Kristus je zapovedal: »Kdor ljubi očeta in mater ali ženo ali otroke ali brate ali sorodnike bolj kot mene, ni mene vreden.« (Irenej Sirmijski)[6]

PregovoriUredi

ViriUredi

  1. Ps 133,1.
  2. Magnificat, letnik 3, številka 9, september 2016, stran 241.
  3. Andrej Perko, Otroci alkoholikov in tiranov, Buča in Zavod Mitikas, 2011, str.16.
  4. Franc Ksaver Lukman, Kristusovi pričevalci, Mohorjeva družba v Celju, Celje 1983, stran 265.
  5. Prav tam, stran 258.
  6. Prav tam, stran 212.

Glej tudiUredi