Ciril Žebot
Ciril Žebot, slovenski politik in ekonomist, 1914–1989.
Rojstvo |
8. april 1914 Maribor, Štajerska[d], Avstro-Ogrska[d] |
---|---|
Smrt |
9. januar 1989 (74 let) Washington, D.C.[d], Kolumbijsko okrožje[d], ZDA |
Državljanstvo |
ZDA Kraljevina Jugoslavija[d] SHS Cislajtanija[d] |
Poklic | politik, ekonomist, zgodovinar, pravoznanec |
Navedki
uredi- Nespremenljiv pa ostaja cilj Združene Slovenije kot suverene države slovenskega naroda.[1]
- Smisel države je v tem, da služi kot sredstvo, s katerim širše ljudske skupnosti odločajo o svojih skupnostnih potrebah ter o namembi svojih skupnih gospodarskih zmogljivosti v skladu s temi potrebami.[1]
- Samonikel narod, ki nima lastne države kot potrebnega orodja za skupnostno samoodločanje, ostaja v sodobnih razmerah brez zadostnih možnosti za nadaljnji narodni razvoj; njegove sile se izčrpavajo v nasprotovanem in oviranem ohranjevanju zgodovinsko pridobljenih narodnih posebnosti. Tako stanje stvari ni le krivično, temveč tudi povzroča čut manjvrednosti in neodgovornosti, nevoljo, nemire in uporništvo.[1]
- Slovencem so imperialistično odrekali pravico samoodločevanja in pogodbenega sodelovanja pred in po obeh svetovnih vojnah. Šele sedaj nastajajoča slovenska država bo — upajmo, da kmalu — zajamčila, da bo slovenska gospodarska zmogljivost v bodoče služila doseganju slovenskih teženj in ciljev, ki si jih bodo suvereni Slovenci sami demokratično krojili. Pogodbeno suverena slovenska republika bo preprečevala, da bi tudi v bodoče slovenske gospodarske dosežke davčno konfiscirali po starih ali novih imperialističnih merilih iz neslovenskih političnih središč za neslovenske interese. Tudi slovenska pomoč gospodarsko nerazvitim predelom mora biti prostovoljna in pogodbena na osnovi slovenske zmogljivosti.[1]
- Slovenski narod bo moral v borbi za svojo osvoboditev premagati še mnogo ovir. Čim bolj bo enoten tem uspešnejša bo njegova borba.[2]
- Rehabilitirati je treba vse slovenske žrtve med vojnega in povojnega nasilja, na tej pravno-politični osnovi človečanske enakosti pa pripraviti moralno-politično odločenost zaslovensko narodno spravo.[2]
- Obstoj slovenske države bo jamčil, da s Slovenijo v bodoče ne bodo zopet ravnali kot z okrnjenimi pokrajinskimi priveski tujih političnih tvorb. Obstoj slovenske države bo tudi zagotovil, da Slovenije ne bodo nepogodbeno in posredno vključevali v širše zveze. Kakršnakoli bi že bila kaka bodoča zveza držav okoli Slovenije, Slovenija bi si morala v njej zagotoviti neposredni položaj države-članice. Skratka, slovenska država mora postati eno izmed osnovnih dejstev nove Evrope, o katerem ni več debate.[1]
- Dokler v Sloveniji ne bo prevladal svoboden pluralizem tiska, radia, TV, zborovanj in organizacij, bodo Slovenci v svetu še naprej vztrajno razpravljali o problemih slovenske samostojnosti in demokratizacije in to v zavesti, da s tem pomagajo Sloveniji, iz katereso izšli in ki ji želijo najboljše. To bodo vršili z vidika slovenske stvarnosti in z močjo umskih argumentov ter tako, da bo njih razpravljanje dosegljivo tudi Slovencem v Sloveniji. To je naša skupna slovenska pravica in dolžnost.[2]
- Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. (o možni jugoslovanski konfederaciji leta 1970). [3]
O njem
uredi- Vedno se ga bomo spominjali kolje bil: Človek kristalno-čistega značaja, odprt in odkritosrčen prijatelj, nekompromisen zagovornik in branilec slovenske državne ideje, kritičen ocenjevalec slovenske preteklosti, oster kritik totalitarne sedanjosti in neomajan v svoji veri, da bo naš ljubljeni narod, katerega poldruga tisočletna zgodovina je en sam neprestan in nepopustljiv boj za obstanek, prešel v sončno jutro velikonočnega Vstajenja. (Jose Planinšič ob njegovi smrti)[1]