Bolezen.

Bolno dekle
(Gabriël Metsu, med 1658 in 1659)

Navedki o njej uredi

  • Bolezen ni niti strahota niti kazen, ampak le korektiv; sredstvo, ki ga uporablja naša duša, da nas opozori na naše napake, da nas ubrani pred še večjimi zmotami in nam prepreči, da bi si prizadeli še večjo škodo. (Edward Bach)
  • Še naprej molite, kakor smo vsako noč, in ne pozabite, da smo tukaj zato, da bi bilo bolje drugim. (Chiara Corbella Petrillo svojim sotrpinkam v bolnišnici ob odhodu domov)[1]
  • Vročična dirka, stres, in bolezen je pred vrati. Z njo se soočimo povsem nepripravljeni in nemočni. Mrzlično poizvedujemo, kdo nam bo pomagal. In potem? Če imamo srečo, se bomo z zdravnikovo pomočjo nekako izvlekli. In se spet znašli v areni življenja. Tedaj smo na točki, ko spoznamo, da je bolezen lahko tudi božji blagoslov. Streznila nas je. Ne bomo več brezglavo tekali za nepomembnimi stvarmi. Spremenili bomo način življenja. (Janez Drnovšek)[2]
  • Ko smo zdravi, zlahka svetujemo bolnikom. (Terencij)

Viri uredi

  1. Simone Troisi, Cristiana Paccini, Rojeni za večno življenje, Družina, Ljubljana 2015, stran 115.
  2. Janez Drnovšek, Misli o življenju in zavedanju, Mladinska knjiga, Ljubljana 2006, strani 83–84.

Glej tudi uredi