Bertrand Russell
britanski filozof in logik (1872–1970)
Bertrand Russell, valižanski matematik, logik, filozof, logični pozitivist, matematik, agnostik, zgodovinar, mirovnik, socialni kritik, politični aktivist, nobelovec, 1872–1970.
 | |
| Rojstvo |
Bertrand Arthur William Russell 18. maj 1872 Trellech[d] |
|---|---|
| Smrt |
2. februar 1970 (97 let) Plas Penrhyn[d], Penrhyndeudraeth[d] |
| Državljanstvo |
.svg){kind=small} Združeno kraljestvo[d] Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[d] |
| Poklic | matematik, družbeni kritik, esejist, logik, epistemolog, filozof jezika, politični aktivist, metafizik, analitični filozof, avtobiograf, univerzitetni učitelj, pisatelj znanstvene fantastike, filozof znanosti, politik, mirovni aktivist, novinar, filozof, pisatelj |
| Podpis |
 |
Navedki
uredi- Svetovna zgodovina je seznam vsega tistega, čemur bi se človeštvo lahko izognilo.
- Mislim, da slabi filozofi imajo nekaj vpliva, dobri pa nikoli.
- Zbirka predsodkov, ki jih imenujemo politična filozofija, je koristna, če je ne imenujemo kritika filozofije.
- Pravijo nam, da se je organsko življenje razvilo postopoma iz praživali v filozofa, in ta razvoj, tako nam zagotavljajo, je nedvomno napredek. Žal je tisti, ki nam to zagotavlja, filozof in ne pražival.
- Kdor se boji ljubezni, se boji življenja, in kdor se boji življenja, je že na tričetrt mrtev.
- Kar ljudje v resnici želijo, ni znanje, ampak gotovost.
- V matematiki ni le resnica, temveč skrajna lepota – hladna in trpka, neprijazna, kot lepota kipa.
- Biti zmožen izpolniti razumno svoj prosti čas je zadnji prispevek civilizacije.
- Nazori posameznega človeka so mnogo manj neumni kot bi bili, če bi mislil sam.