Bertrand Russell

Bertrand Russell, valižanski matematik, logik, filozof, logični pozitivist, matematik, agnostik, zgodovinar, mirovnik, socialni kritik, politični aktivist, nobelovec, 1872–1970.

Portret
Rojstvo Bertrand Arthur William Russell
18. maj 1872({{padleft:1872|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Trellech[d]
Smrt 2. februar 1970({{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (97 let)
Plas Penrhyn[d], Penrhyndeudraeth[d]
Državljanstvo  Združeno kraljestvo[d]
 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[d]
Poklic matematik, družbeni kritik, esejist, logik, epistemolog, filozof jezika, politični aktivist, metafizik, analitični filozof, avtobiograf, univerzitetni profesor, pisatelj znanstvene fantastike, filozof znanosti, politik, mirovni aktivist, novinar, filozof, pisatelj
Podpis

NavedkiUredi

  • Svetovna zgodovina je seznam vsega tistega, čemur bi se človeštvo lahko izognilo.
  • Mislim, da slabi filozofi imajo nekaj vpliva, dobri pa nikoli.
  • Zbirka predsodkov, ki jih imenujemo politična filozofija, je koristna, če je ne imenujemo kritika filozofije.
  • Pravijo nam, da se je organsko življenje razvilo postopoma iz praživali v filozofa, in ta razvoj, tako nam zagotavljajo, je nedvomno napredek. Žal je tisti, ki nam to zagotavlja, filozof in ne pražival.
  • Kdor se boji ljubezni, se boji življenja, in kdor se boji življenja, je že na tričetrt mrtev.
  • Kar ljudje v resnici želijo, ni znanje, ampak gotovost.
  • V matematiki ni le resnica, temveč skrajna lepota – hladna in trpka, neprijazna, kot lepota kipa.
  • Biti zmožen izpolniti razumno svoj prosti čas je zadnji prispevek civilizacije.
  • Nazori posameznega človeka so mnogo manj neumni kot bi bili, če bi mislil sam.

ViriUredi