Zakon
sklop pravnih pravil in običajev, ki urejajo življenje ene ali več skupnosti v določenem zgodovinskem trenutku
- Članek govori o pravnem aktu. Za zakon kot poročenost glej Poroka.
(knjižnica sodišča v Iowi, Združene države Amerike)
Navedki o njem
uredi- Nato ga je prijel za roko in ga peljal v zelo veliko sprejemnico, ki je bila povsem zaprašena, saj je nihče ni pometal. Potem, ko sta se nekoliko razgledala, je Razlagalec poklical nekega moža, da bi pometel. Ko je ta sedaj začel pometati, se je prah začet tako obilno vrtinčiti naokoli, da se je Kristjan skoraj hkrati začel dušiti. Nato je Razlagalec rekel dekli, ki je stala tam zraven: »Prinesi sem vode in poškropi sobo,« nakar, ko je to storila, je bilo pometeno in počiščeno, da je bilo veselje.
Kristjan: »Kaj naj to pomeni?«
Razlagalec: »Ta sprejemnica je človekovo srce, ki nikoli ni bilo posvečeno po krepilni milosti evangelija. Prah je izvirni greh, in notranja pokvarjenost je umazala celotnega človeka. Ta, ki je to najprej začel pometati, je Zakon, ona pa, ki je prinesla vodo in je z njo poškropila prostor, je Evangelij. In zdaj, kakor si videl, je prvi, kakor hitro je začel pometati, dvignil toliko prahu, da z njim prostora ni bilo mogoče očistiti, ampak si se v tem prahu skorajda zadušil. To ti hoče pokazati, kako Zakon, namesto, da bi očistil srce (med njegovim delovanjem) greha, tega znova obudi, okrepi in v duši pomnoži, ravno, ko ga sicer razkrije in prepove, a nima moči, da bi ga premagal. In spet, kakor si videl, da je dekla poškropila sobo z vodo, nakar je bilo čiščenje prav lahko; to ti hoče pokazati, da ko pride vanj evangelij s svojimi krepčilnimi in dragocenimi vplivi, potem pravim, saj si videl, kako je dekla spravila prah pri škropljenju z vodo na tla, tako je greh premagan in obvladan in je duša očiščena po svoji veri in tako povsem pripravljena, da sprejme vase Kralja slave.« (John Bunyan)[1]
- Blaginja ljudstva naj bo najvišji zakon. (Cicero)
- Zastonj pričakujemo lepšo prihodnost od spremembe zakonov, od izboljšanja državnih ukrepov. Temeljito ozdravljenje mora priti od znotraj! Po boljših ljudeh skrbimo za boljše čase. (Anton Martin Slomšek)[3]
- Pravični predpisi ne zadoščajo za ohranjanje miru in slogo med ljudmi, če pod njimi ni korenine ljubezni. (Tomaž Akvinski)[4]
- Človek, ki se drži zunanjih predpisov, stoji v luči svetilke, pritrjene na drog. Okoli njega je res luč, vendar ne sveti dovolj daleč, da bi lahko kam šel. Človek, ki se drži Kristusovih naukov, pa nosi svetilko s seboj, obešeno na bolj ali manj dolgi palici. Luč je nenehno pred njim, neprestano osvetljuje nove kose poti in ga spodbuja, da stopa naprej. (Lev Nikolajevič Tolstoj)[5]
- Če se potem, ko je kaznivo dejanje storjeno, zakon spremeni, je treba uporabiti zakon, ki je za storilca ugodnejši. Če pa poznejši zakon odpravlja prejšnjega ali vsaj kazen, le-ta takoj preneha. (Zakonik cerkvenega prava)[6]
Pregovori
uredi- Človek bi rad en zakon zase in drugega za druge. (italijanski pregovor)
- Zakon je krokodil, ki lovi tiste, ki bežijo, in beži pred tistimi, ki ga lovijo. (nemški pregovor)
- Kjer ni postave ni prestopka. (slovenski pregovor)
Viri
uredi- ↑ John Bunyan, Božjepotnikovo napredovanje, prevedel Vinko Ošlak, Ignis, Ljubljana 2015, stran 33.
- ↑ Philip Yancey, Kaj je pri milosti tako neverjetnega?, prevod Franc Novak, Simona Šumrada, Noella, Mengeš 2006, stran 207.
- ↑ Anton Martin Slomšek, Slomškove drobtinice, zbrala in uredila Zmaga Kumer, Družina, Ljubljana 2001, misel za 12. januar.
- ↑ Wilhelm Mühs (zbral), Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih, Novi svet, Ljubljana 2007, misel 180.
- ↑ Philip Yancey, Kaj je pri milosti tako neverjetnega?, prevod Franc Novak, Simona Šumrada, Noella, Mengeš 2006, stran 198.
- ↑ Zakonik cerkvenega prava, Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, Ljubljana 1983, kanon 1313 (COBISS).