Vladimir Štoviček

slovenski kipar in medaljer

Vladimir Štoviček, slovenski kipar in medaljer, 1896–1989.

Portret
Rojstvo 26. junij 1896({{padleft:1896|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})
Smrt 11. december 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) (93 let)
Krško[d]
Državljanstvo  SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija[d]
 Avstro-Ogrska[d]
Poklic kipar, medaljer
Pokopan Krško

Navedki o njem uredi

  • Mogoče je mojster Štoviček med obiskom v Egiptu spoznal, da so nekatere njegovih stilnih rešitev poznali že tudi davni kiparji starega Egipta. Morda so ti prav tako ustvarjali v molku in odmaknjenosti kakor mojster iz Leskovca in govorili svetu bolj s svojim delom kot z besedo? (Emilijan Cevc)
  • Črke so za Štovičkovo medaljo ena poglavitnih likovnih in kompozicijskih sestavin. Obvezna oblika pravokotnika ali kroga, v profil zasukana glava upodobljenca, redkeje v polprofil ali v en face in k tej pridano še besedilo ali geslo, ima svoje upravičeno mesto v prečiščenih merah ali zakonih kompozicije. (1966)
  • Medalje v njegovih zgodnjih letih so nežne, krhke, šele svetloba jih oživi v reliefno plastiko. Relief postaja šele s časom vse krepkejši, vendar pa tu in tam še vedno zveni mehka melodija zgodnjih let, posebno na dekliških ali ženskih portretih. (1966)
  • Vladimir Štoviček je prerasel slovenski okvir, saj njegovi dosežki segajo v sam vrh jugoslovanske kiparske umetnosti. Brez njegovega deleža bi bila naša, jugoslovanska umetnost, posebno na področju medaljerstva, siromašnejša in manj znana svetu. (Gustav Krklec)
  • Toda v naši zavesti ostaja vselej predvsem mojster medalje in plakete, mojster portretov v reliefu, v tisti tako zahtevni in hkrtati tako bogati kiparski oblikovalni tehniki, v kateri slutimo draž tisočletnega izročila in hkrati uživamo svežino še toplih, ustvarjalnih prstnih odtisov. (Janez Mesesnel, 1981)
  • Kritika je dala Štovičku priznanje kot nestorju našega medaljerstva za njegov medaljerski izborni portretni opus, v katerem je ovekovečil vrsto pomembnih slovenskih in hrvaških umetnikov, književnikov, akademikov, kulturnih, javnih ter političnih delavcev.
  • Mladega Štovička pa se že v študijskih letih v Pragi nova gibanja niso dotaknila. Blizu mu je bilo češko kiparstvo, njegov realizem in romantično obarvana zgodovinska tematika.

Sklici uredi