Telo.

Godiva
(John Collier, 1898)

Navedki o njem uredi

  • Tudi meso, ki se da poučiti Božji postavi in se otrese postave greha, s čistostjo čutov prejema od narave duha in se dviga v nebo z nadnaravnimi krili. (Ambrož Milanski)[1]
  • Telo je eno od imen za dušo, in ne najbolj nedostojno. (Marcel Arland)
  • Trden duh v človeškem telesu, to je največja moč v največji slabotnosti. (Izokrat)
  • Na svetu je eno samo svetišče: to je človeško telo. (Novalis)
  • Človekovo telo, prežeto z duhom, je samo po sebi lepo. Bog ni ustvaril nič lepšega. Tu je mojstrovina stvarstva, v telesu, ožarjenem z duhom, s kraljevskim sijajem in brezmejno vabljivostjo, ki presega vsako racionalnost. (Franc Rode)[3]
  • Če bi Bog človeške duše ustvaril tako, da bi svoj um lahko uporabljale kakor angeli, bi bilo njihovo spoznanje splošno in zmedeno, ker še zdaleč nimajo popolnega spoznanja. Da bi lahko resničnost spoznavale popolno in neposredno, so bile izoblikovane tako, da so združene s telesom in tako od otipljivih stvari prejmejo njihovo lastno spoznanje: podobno kot neizobraženega človeka lahko pripelješ do spoznanje le s konkretnimi primeri. Očitno je torej, da je duša združen s telesom, da bi bila popolnejša, ter da se pri umevanju zateka k podobam, ki ji jih dajejo čuti. (Tomaž Akvinski)[4]

Viri uredi

  1. Magnificat, letnik 3, številka 10, oktober 2016, stran 167.
  2. Gregory K. Popcak, Sveta spolnost, prevedla Maja Bevk, Emanuel, Ljubljana 2018, stran 141.
  3. Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 102.
  4. Sveti Tomaž Akvinski, Summa theologiae, Ia, q. 89, art. 1, corpus, in fine; v: Fabrice Hadjadj, Kaj je družina?, prevod Jasmina Rihar, Družina, Ljubljana 2015, stran 61.