Rok Petrovič

Rok Petrovič, slovenski alpski smučar, 1966-1993.

Rojstvo	5. februar 1966({{padleft:1966|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) Ljubljana
Smrt	16. september 1993({{padleft:1993|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (27 let) Vela Luka
Državljanstvo	SFRJ
Poklic	alpski smučar

Navedki

• Gladiatorji belih poljan,
  menjamo življenje za stotinke
  in nekateri v tem iščemo umetnost.
  Požiramo kilometre ceste smrti,
  deset let skupaj, še vedno tujci,
  vsak po svoje se priklanjamo svobodi.

• Srečen sem, čeprav sem bil prepričan, da bom nalogo zmogel. Na drugi progi je bilo vsako tveganje odveč. Tekmece bi sicer lahko deklasiral, s tem pa bi zmago postavil na kocko.

• Vem, da vrhunskemu športniku trener ne more veliko pomagati.

• Lepo je, ko si prvi, še lepše pa je spoznanje, da si nekaj naredil vrhunsko, popolno ... in glede tega nisem nikakršen egoist. Ne bi hotel, da bi bile moje vožnje samo moje. Če s tem razveselim še koga, je to največ, kar lahko v svojem športnem življenju naredim..

• Izobrazba pomaga, da začneš kompleksnejše gledati tako na svoj šport kot na svoje mesto v njem, kar lahko izboljša skupni rezultat. Po drugi strani pa lahko izobražen športnik bolje vidi vse manipulacije in ogromno nehumanih, nepoštenih interesov, katerim ciljem je podrejen tudi njegov rezultat. Lahko spozna, da je šport, s katerim se ukvarja, in njegov odlični rezultat celo orodje politike, in lahko reče: dovolj je, ne bom več.

• Zmaga mi pomeni predvsem potrditev mojega dela in spoštovanja strokovnega dela tistih, ki so mi do uspehov pomagali, šele potem vse ostalo; pa vendar si na progi vedno sam.

• Z mano pa je tako, da hočem od vsake tekme pridobiti čim več, jo analizirati, odkriti napake. Moj cilj je, da se čim bolj približam najboljši vožnji. Ne pa, da sem zadovoljen z eno ali dvema zmagama.

• Slovenska mladina nima jasnih in pravih motivov. Številnim mladim v Sloveniji je edini cilj denar, potem žuri. Ta enostranska motivacija bi morala zaskrbeti vse, ki jim je mar za nadaljnje izgrajevanje ene, ampak zares samoupravne socialistične Jugoslavije. Pragmatizem, napumpan s površnim hedonizmom, ne more biti recept za obvladovanje okoliščin, v katerih smo.

• Nikoli ne bom pozabil, kako spontano in človeško so me po zmagi pozdravili Podkorenčani - dobil sem kos domačega kruha, poljub najlepšega vaškega dekleta in čestitke najstarejšega Gorenjca. (po zmagi na tekmi v Kranjski gori)

• Včasih se mi zdi, da sem prevelik boem za tako resen posel, kot je vrhunsko smučanje.

• Dehumanizacija v športu je posledica splošne dehumanizacije. Ljudje danes vse manj berejo, skoraj se ne ukvarjajo več z lepimi umetnostmi, ne znajo prepoznati lepote, interesi so povsem usmerjeni k nekakšnemu groznemu prakticizmu.

• Kadar koli sem poslušal druge in delal po njihovo, čeprav se mi je upiralo, se je zame slabo izšlo.

O njem

• Doktor fizike alpskega smučanja.

• Ves njegov drugi slalom je bil ena sama hitrost, tekma prav na robu tveganja. Celo direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinec se je prestrašil: 'Prehitro, za vraga,' mu je ušlo, ko je kot na trnih spremljal skoraj neverjeten pogum. Prav v tem, da ni za hip popustil, da se je prepustil tekmi do popolnosti, čeprav lahko celo za ceno največjega uspeha, je veličina Rokove popolne zmage. (Jože Dekleva, slovenski novinar)

• Ni slabo, toda nihče ne vozi tako kot Rok. (Ingemar Stenmark po skupnem treningu s Švedi leta 1986)

• Rok je bil fenomen, ne le kot športnik, temveč tudi kot človek. Bil je nekaj posebnega. Takšni ljudje se ne rodijo vsak dan. Imel je svojo linijo, tako na smučeh kot tudi v življenju. (Tone Vugrinec, starosta slovenskega alpskega smučanja)

• Bil je nekaj posebnega, vedno nasmejan, vedno je imel pripravljeno novo zgodbo, novo misel. Bil je magnet za medije. Preprosto zato, ker se ni opravičeval, ker ni bil skromen in je vedno govoril o popolnem zavoju. (Leon Magdalenc)

• Rok Petrovič ni bil le ena največjih slovenskih smučarskih legend, bil je urbani intelektualec v hribovskem športu, individualist, kjer individualizem ni vedno najbolje sprejet, senzibilnež v športu, kjer sta pomembnejši tekmovalnost in krvoločnost.

• Roka sem imela seveda rada, ker je bil moj sin. A ljubila sem ga tudi zaradi stalnega raziskovalnega nemira. Karkoli je počel, vedno je iskal najgloblja vprašanja. Vedno ga je zanimalo, zakaj, kako. (Rokova mama Zdenka)

• Rok Petrovič je eden redkih slovenskih mitoloških junakov. In edini, ki je bil – in je tukaj in zdaj – resničen. Kralj Matjaž spi, Kekec je izmišljija tople pisateljske duše, potem pa ne ostane več dosti. (Boštjan Videmšek, slovenski novinar)