Oliver Sacks
Oliver W. Sacks, ameriški nevrolog in publicist, 1933—2015.
 | |
| Rojstvo |
9. julij 1933 Willesden[d] |
|---|---|
| Smrt |
30. avgust 2015 (82 let) Greenwich Village[d] |
| Državljanstvo |
.svg){kind=small} Združeno kraljestvo[d] |
| Poklic | pisatelj, kemik, medicinski pisec, nevrolog, popularizator znanosti, scenarist, univerzitetni učitelj, zdravnik |
| Podpis |
 |
| Spletna stran | |
| oliversacks.com | |
uredi
- "Deficit" je najbolj priljubljena beseda v nevrologiji - dejansko tudi edina, ki opisuje vsakršno funkcionalno motnjo. Funkcija je lahko (tako kot pri kondenzatorju ali varovalki) normalna ali pa je defektna oziroma okvarjena: kakšna možnost pa naj bi se sploh še ponujala mehanicistični nevrologiji, ki je v bistvu sistem zmogljivosti in povezav?
- Kaj torej storiti z nasprotjem - s presežkom, preobiljem, ekscesom funkcionalnosti? Za to nevrologija nima izraza - saj tudi koncepta nima. /.../ In že samó to nakazuje, da sta naš temeljni koncept oziroma videnje živčnega sistema - kot nekakšnega stroja ali računalnika - radikalno neustrezna in bi ju bilo treba nadomestiti z bolj dinamičnimi, bolj živimi umevanji.[1]
- Tradicionalna nevrologija nam s svojo mehaničnostjo, svojim poudarkom na deficitih, prikriva dejansko življenje, ki je nagonsko v vseh cerebralnih funkcijah - vsaj višjih, kakršne so imaginacija, spomin in zaznava. Skriva nam nič drugega kot - sámo življenje duha.[2]
- Doživljanje ni možno, dokler ni ikonsko organizirano; dejanje ni možno, če ni ikonsko organizirano. "Možganski zapis" mora biti vselej - pri vsakem živem bitju - ikonski. To je končna oblika možganskega zapisa, tudi če je premilinarna oblika morda komputacijska ali programatična. Končna oblika cerebralne reprezentacije mora biti - ali dovoljevati - "likovnost" - biti mora umetniško scenosledje in melodija doživljanja in dejanja.[3]
- Otrok sledi svetemu pismu prej kot Evklidu. Pa ne zato, ker bi bila biblija bolj preprosta (mogoče bi bilo reči obratno), ampak ker je podana v simbolnem in narativnem načinu.[4]
- Mogoče je duševna potreba, da bi našli ali čutili takšno ali drugačno prvobitno harmoničnost oziroma urejenost, univerzalna, pa najsi gre za duha kakršnekoli že moči in v karšnikoli obliki se že pojavlja.[5]