Janez Rugelj: Razlika med redakcijama

* ''Normalen [[človek]] ne kadi, ker je to noro, ne pije prepogosto, telovadi, teče, planinari, veliko bere, piše, se ljubi, izobražuje, raste, juriša na ženske in tako naprej, če je pravi. Če je pezdetek, pa ne. ''

* ''Sem mnenja, da je vsak [[študent]], ki pade na izpitu prevarant (se pravi - psihiatrični kazus), zato bi smel ponavljati izpit samo enkrat, pred komisijo, po ustrezni psihoterapevtski (prevzgojni) proceduri. Odgovornemu študentu se ne more pripetiti, da bi na izpitu padel, razen če je zabit in zato nesposoben za študij! Če obveznosti ne bi izpolnil, bi - po zgledu japonskih samurajev - napravil harakiri. Študij bi moral biti organiziran tako, da bi vsak študent natančno vedel, koliko delovnih ljudi dela zanj, pa bi za vsakega faliranca bilo jasno, da je asocialni parazit. Ko sem kot študent in študentski funkcionar na Univerzi ugotovil, da večina študentov površno študira in da bodo zato slabi profesorji, direktorji, politiki ..., sem si zgradil naslednje neomajno stališče: kdor ima privilegij, da študira, pa študija ne jemlje skrajno resno, živi na meji zločina, saj vendar "zabušava" na račun žuljev delovnih ljudi. Ko sem po diplomi, stažu in specializaciji psihiatrije začel delovati kot psihiater, sem prva leta raziskoval odnos do izobraževanja "ljudi v stiski" in ugotovil, da je velika večina med šolanjem živela na meji zločina, se pravi psihopatsko. Vsak zares priden učenec, dijak in študent je odličen. Kdor ni, je zabit (takšen ni za študij), len ali bolan - ali pa vse po malo. Ljudje, ki so zabušavali med šolanjem, ni možno zares (re)habilitirati. Vse kaže, da lahko usodno napako popravijo šele v naslednji inkarnaciji, če seveda obstaja.''