Svetost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Navedki o njej: + 1 |
m + 1 |
||
Vrstica 4:
== Navedki o njej ==
* Svetnik je človek, ki je tako prevzet od Božje lepote in njegove popolne resnice, da ga to postopno spreminja. ([[papež Benedikt XVI.]] 23. oktobra 2005 ob svoji prvi kanonizaciji)<ref>Klaus Einspieler, Michael Kapeller, Waltraud Kraus Gallob, ''S Pavlom verovati'', prevedel Lojze Pušenjak, Slomškova družba, Maribor 2008, stran 84.</ref>▼
* Za [[Sveti Pavel|Pavla]] sledi prizadevanje za osebno svetost neposredno iz posvečenja, ki ga daje Bog ({{Bibl|Rim 6,22}}). To lahko primerjamo z veliko glasbeno nadarjenostjo. Te si ne moremo pridobiti z naporom, ker je človeku podarjena. A da se lahko razvije, je potrebno veliko vaje in truda. Tudi nadarjenost za svetost je treba gojiti. Pri tem je človeku – tako Pavel – naloženo nenehno poglabljanje vere in zorenje v ljubezni ({{Bibl|Gal 5,6}}). (Klaus Einspieler, Michael Kapeller, Waltraud Kraus Gallob)<ref>Klaus Einspieler, Michael Kapeller, Waltraud Kraus Gallob, ''S Pavlom verovati'', prevedel Lojze Pušenjak, Slomškova družba, Maribor 2008, stran 85.</ref>▼
* [[Josemaría Escrivá de Balaguer]]:
Vrstica 42 ⟶ 46:
:* Svetniki se vedno izkažejo kot "neprijetni" za druge.<ref>Josemaría Escrivá, ''Brazda'', Ognjišče, Koper 2015, misel 558.</ref>
▲* Svetnik je človek, ki je tako prevzet od Božje lepote in njegove popolne resnice, da ga to postopno spreminja. ([[papež Benedikt XVI.]] 23. oktobra 2005 ob svoji prvi kanonizaciji)<ref>Klaus Einspieler, Michael Kapeller, Waltraud Kraus Gallob, ''S Pavlom verovati'', prevedel Lojze Pušenjak, Slomškova družba, Maribor 2008, stran 84.</ref>
* [[Favstina Kowalska]]:
Vrstica 71 ⟶ 73:
* [[papež Frančišek]]:
:* Odločno hodite proti svetosti. Ne zadovoljite se s povprečnim krščanskim življenjem. Vaša pripadnost naj bo zlasti za vas spodbuda, da bi bolj ljubili Kristusa. (pridiga pri maši za bratovščine, 5. maj 2013)<ref>''Misli papeža Frančiška za vsak dan'', prevedel
:* Svetniki niso supermeni niti niso bili rojeni kot popolni. Podobni so nam, vsakemu izmed nas. So ljudje, ki so, preden so dosegli nebeško slavo, živeli normalna življenja z radostmi in bridkostmi, boji in upanji. Kaj je spremenilo njihova življenja? Ko so spoznali Božjo ljubezen, so ji sledili z vsem svojim srcem, brez zadržkov in hinavščine. /.../ Svetniki niso nikoli sovražili. Pomnite to dobro: ljubezen je od Boga; od koga potem prihaja sovraštvo? Sovraštvo ne prihaja od Boga, ampak od hudiča! In svetniki so se odmaknili od hudiča. /.../ Biti svet ni privilegij peščice, kakor če bi kdo podedoval veliko dediščino. V krstu smo vsi prejeli dediščino, da lahko postanemo svetniki. Svetost je poklic za vsakogar. Tako smo vsi poklicani, da hodimo po poti svetosti, in ta pot ima svoje ime in svoj obraz; obraz Jezusa Kristusa. On nas uči, kako postati svetnik. /.../ <small>[Svetniki]</small> nam pravijo: »Zaupajte v Gospoda, saj on ne razočara.« On nikoli ne razočara, je dober prijatelj, ki je vedno na naši strani. Skozi svoje pričevanje nas svetniki opogumljajo, naj se ne bojimo iti proti toku ali biti nerazumljeni ali zasmehovani, ko govorimo o njem ali evangeliju.<ref>papež Frančišek, ''[http://www.vatican.va/holy_father/francesco/angelus/2013/documents/papa-francesco_angelus_20131101_en.html Angelus, 1. november 2013]'', Vatican.va., pridobljeno 19. januar 2014.</ref>
Vrstica 89 ⟶ 91:
* »Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji« ({{Bibl|Mt 6,10}}). V tem je princip svetosti. ([[Ivan Merz]])<ref>Božidar Nagy (priredil), ''S blaženim Ivanom na Kristovom putu'', Postulatura za kanonizacijo bl. Ivana Merza, Zagreb 2004, stran 59.</ref>
* Ko sem imel svetnike v študiju, sem videl, da svetost ni nikoli v izrednih dogodkih. Svetost je vedno v naravnem odnosu, v življenju pravzaprav »nič posebnega«, pa vendar je ta naravnost nekaj posebnega in izrednega. ([[Viktor Papež]] o delu na Kongregaciji za zadeve svetnikov; čez njegove roke je šlo okoli 120 kandidatov za svetnike iz evropskih držav)<ref>''Odmev Medžugorja'', letnik 29, maj-junij 2021, stran 16.</ref>
* »[[Sveti Elija|Elija]] je bil človek kakor mi in podvržen istim strastem kakor mi«, pravi [[Jakob Mlajši|sveti [Jakob]]], da bi odvrnil kristjane od te krive predstave, ki nas sili, da zavračamo zgled svetnikov, ker ne gre v sklad z našim stanjem. »To so bili svetniki,« govorimo, »to ni za nas.« ([[Blaise Pascal]] premišljuje {{Bibl|Jak 5,17}})<ref>Blaise Pascal, ''Misli'', prevedel [[Janez Zupet]], Mohorjeva družba, Celje 1980, misel 868.</ref>▼
▲* »[[
* [[Anton Martin Slomšek]]:
Vrstica 100 ⟶ 104:
:* Marsikdo bi se rad poboljšal, ali prizadevati si noče. Priden bi rad bil, ali delati mu mrzi. Svet bi rad bil, ali sveto živeti se mu ne ljubi. Nekateri v poboljšanje le na pol stopijo. Tako ravnanje ni drugega kakor goljufija.<ref>Prav tam, misel za 14. november.</ref>
▲* Za [[Sveti Pavel|Pavla]] sledi prizadevanje za osebno svetost neposredno iz posvečenja, ki ga daje Bog ({{Bibl|Rim 6,22}}). To lahko primerjamo z veliko glasbeno nadarjenostjo. Te si ne moremo pridobiti z naporom, ker je človeku podarjena. A da se lahko razvije, je potrebno veliko vaje in truda. Tudi nadarjenost za svetost je treba gojiti. Pri tem je človeku – tako Pavel – naloženo nenehno poglabljanje vere in zorenje v ljubezni ({{Bibl|Gal 5,6}}). (Klaus Einspieler, Michael Kapeller, Waltraud Kraus Gallob)<ref>Klaus Einspieler, Michael Kapeller, Waltraud Kraus Gallob, ''S Pavlom verovati'', prevedel Lojze Pušenjak, Slomškova družba, Maribor 2008, stran 85.</ref>
* [[Sveto pismo]]:
Vrstica 117 ⟶ 119:
* [[Terezija Avilska]]:
:* [[Zli duh]] veliko škoduje s tem, da dušam, predanim notranji molitvi, vceplja napačno mnenje o [[ponižnost]]i, da bi preprečil njen nagel razvoj. Dopoveduje nam, da smo prevzetni, da gojimo visoke želje, če hočemo posnemati svetnike in hrepenimo po [[Mučeništvo|mučeništvu]]. Prišepetava nam in nas prepričuje, da dela svetnikov pač moramo občudovati, ne smemo jih pa kot grešniki posnemati.<ref>sveta Terezija Avilska, ''Lastni življenjepis'', prevod [[Stanko Majcen]] (priredil
:* Poznam osebe, ki so v svojih delih svete in ki premorejo toliko, da se jih svet čudi. Toda, moj Bog, zakaj take duše kljub temu še leže na tleh? Zakaj še niso dosegle vrhunca popolnosti? Kaj je krivo? Kaj še zadržuje tiste, ki toliko storijo za Boga? Ah, zapletli so se v zanke [[čast]]i, in kar je najhuje, tega nočejo priznati. Včasih je kriv tudi zli duh, ki jim prišepetava, da so se dolžni braniti za svojo čast. Pri Bogu naj mi verjamejo, meni, mravlji, po kateri jim govori Gospod: če te gosenice ne bodo uničili, jim sicer ne bo snedla celega drevesa, ker bo še vedno ostalo nekaj najedenega listja – ostanki kreposti; a táko drevo ni lepo; ne uspeva in tudi drevesom poleg sebe ne dá uspevati; sad dobrega zgleda, ki ga táko drevo obrodi, ni zdrav in trpežen.<ref>Prav tam, stran 203.</ref>
| |||