Niko Kavčič: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
fix+ |
+ |
||
Vrstica 15:
* Orožarske afere Nad Slovenijo kot da se v 20. stoletju poleg vseh osvoboditeljskih ambicij vleče še prekletstvo z orožarskimi aferami, ki so se tragično zajedale v slovenske politične razmere. Naj spomnim: začel jih je [[Rudolf Maister]] novembra 1918 z napadom na skladišče v Meljski kasarni, kar je bilo pogoj, da je lahko uspešno premagal nemško mestno politično oblast v Mariboru. Druga, bolj nevarna, se je pripetila [[Boris Kidrič|Kidriču]] leta 1944, sledi ji poseg [[Teritorialna obramba Slovenije|Teritorialne obrambe]] leta 1970. Medtem je [[Ivan Maček Matija|Maček]] desetletja v največji konspiraciji za neke izredne razmere v Kočevskem Rogu zbiral in zbral orožje za več kot 10.000 moderno oboroženih pehotnih vojakov. O tem sedanja oblast molči in noče z jasno besedo na dan; javnost raje slepi z oddajo orožja jugoslovanski vojski, in sicer orožja, ki je bilo registrirano po rajonskih odsekih [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe.]] Celo Katoliški akciji med vojno ni bilo prizaneseno. Kociper nam v svoji knjigi ve povedati, da je jeseni 1944 [[gestapo]] po župnijah in samostanih v Ljubljani odkril skladišča različnega orožja. Načelnik domobranskega štaba Peterlin in mnogi drugi [[Slovensko domobranstvo|domobranci]] so zaradi tega morali v Dachau. Mačku bi sicer lahko očitali njegove dogovore in pogosta srečanja z generali v Sloveniji – srbskimi in drugimi. Toda niti eden od njih ni nikoli prestopil zapornic Gotenice (KOS je tudi o tem sestavljal svoja poročila.) Nova afera z orožjem v osamosvojitvenem času pa se je odvijala pred našimi očmi in že leta obremenjuje politično ozračje Slovenije.<ref name="glas"/>
* Moja teza je bila in še zdaj je, da več kot 30 odstotkov tujega kapitala ne sme priti v domovino, iz tega ključa sem izhajal, takrat smo imeli še dosti zdomcev s kapitalom, tako bi lahko ustvarili možnost sistematičnega, počasnega odkupa … A je šlo drugam, zgodilo se je, kar se je, s pidi se je ta stvar do kraja povampirila.
* [[Koper]] je posebna kategorija. Z njim imamo tipalke po vsem svetu, prek njih slovenski narod dobiva širino prek svojih meja.
* Imeli smo 20 procentov jugoslovanskega plačilnega prometa. Podružnice smo ustanavljali povsod – v New Yorku, ampak ta je bila bolj za lase privlečena, potem na Dunaju ..., posredno v Trstu pa Gorici. Smo imeli kakšnih 180 bančnih povezav s svetom. Take banke nikoli več ne bomo imeli … To smo zapravili. So nas upoštevali. Dve stvari so poznali v svetu: [[Jopsip Broz Tito|Tita]] pa Ljubljansko banko.
* Če ob koncu še enkrat pomislim na prehojeno pot z [[Igor Bavčar|Igorjem Bavčarjem]] in [[Janez Janša|Janezom Janšo]], mi je žal, da nismo izpeljali tudi drugega dela politične naloge - v mislih imam sodobno slovensko levico. Ta je sedaj takšna, kakršna je - rahitična in brezkrvna; kot kaže, bo še dolgo bolehala.
* Nisem proti mladim, sem pa proti pokvarjenim.
* Te stvari imajo svoj izvor v profesionalnem neznanju, ki smo ga leta 1991 zakoličili s tem, ko smo ustavo postavili, jo naredili po zahodnem zgledu, nimamo pa operativcev, ki bi jo realizirali, obdržali smo stare instrumente vladanja. Nimamo neke konsistentne smeri pozitivnega razvoja. In to je ura resnice ... Okrog proračuna nimamo izdelanega finančnega mehanizma. Bistvo našega sistema je v nezgrajenem finančnem mehanizmu. To pa je posledica neznanja in strankarskih ambicij, in ne državotvornih politikov
* Iz ušes sta ji visela dva diamantna obeska. Takoj zatem sem poslušal, kako za bolno mladenko zbirajo zamaške. Naj bi ona pri priči snela tiste obročke in jih vrgla v fond zamaškov. (o [[Katarina Kresal|Katarini Kresal]]) <ref>[http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/umrl-je-niko-kavcic-clovek-ki-bi-kresalovi-snel-uhane Umrl je Niko Kavčič, človek, ki bi Kresalovi snel uhane], Slovenskenovice.si, pridobljeno 13. julija 2017.</ref>
| |||